Abonma Mladinsko
-
ABONMA MLADINSKO - cena 78/48* €
-
ABONMA MLADINSKO PREMIERA - cena 105 €




Šest razpisanih uprizoritev:
Ivo Svetina
Režija: Silvan Omerzu
Koprodukcija SMG, Lutkovnega gledališča Ljubljana in Umetniškega društva KONJ
Nemški pesnik Friedrich Hölderlin (1770–1843) je pel v »ubožnem času« in se spraševal, »čemu pesniki«. Njegov
čas je tudi čas poraza francoske revolucije in začetek prizadevanj za človekove pravice. Navkljub popolni predanosti poeziji je bil Hölderlin tudi človek telesa in srca. Njegova ljubezen do bankirjeve žene Susette Gontard je rodila verze, posvečene Diotimi, njena
smrt pa norost, zaradi katere je leto dni preživel v blaznici, nato pa še šestintrideset let pri mizarju Ernstu Zimmerju v
Tübingenu, v hiši s stolpom ob reki Neckar.
Predstavo Stolp po dramski pesnitvi, ki jo je dramatik Ivo Svetina leta 2010 napisal prav za naše gledališče, bo režiral
Silvan Omerzu. Z igralci, lutkami, maskami in avtomati se bo poskušal približati tistemu posebnemu stanju pesnikov,
ki ga je že Platon poimenoval pesniška blaznost (manía), brez katere pesnjenje sploh ni mogoče, in o katerem
pričajo številni »prekleti pesniki«, ki so svoje življenje in ustvarjanje doživljali na tanki meji med razumom in
norostjo, med resničnostjo in utopijo …
RAZREDNI SOVRAŽNIK
Re-/dekonstrukcija
Režija: Borut Šeparović
Izhodišče Šeparovićevega ustvarjanja Razrednega sovražnika bo videoposnetek antologijske predstave
Razredni sovražnik v režiji Vita Tauferja; v SMG je bila premierno uprizorjena leta 1982 po drami Nigela
Williamsa. Hrvaški režiser Borut Šeparović, ustanovitelj in umetniški vodja zagrebške gledališke skupine Montažstroj bo
prvič režiral v Sloveniji in bo skupaj s sodelavci, med katerimi bodo tudi dramaturg Tomaž Toporišič ter igralca
Marko Mlačnik in Željko Hrs, ki sta pred tridesetimi leti sodelovala pri istoimenski predstavi Vita Tauferja,
raziskoval pomenski in simbolni potencial drame Nigela Williamsa, predvsem tistega, ki je povezan s fenomenom
nasilja.
Predstava bo problematizirala vprašanje, v kakšnih razmerah ter s kakšnimi morebitnimi učinki in
dolgoročnimi posledicami je nasilje lahko generator strukturnih sprememb v družbi, prežeti s politično apatijo
in popolno odsotnostjo iniciative.
Bernard-Marie Koltès
Režija: Ivica Buljan
Koprodukcija SMG in SNG Opere in baleta Ljubljana
Nickel Stuff je Bernard-Marie Koltès ustvaril kot scenarij za film, na našem odru pa bo zaživel v režiji Ivice Buljana,
ki je na oder postavil že večino Koltèsovih del. V londonskem baru Nickel, ki je namenjen predvsem
plesu in kamor zahajajo v glavnem temnopolti gostje, se odvijajo »plesni dvoboji« v slogu Vročice sobotne
noči (1977), ki je Koltèsa spodbudila k pisanju, navdih za osrednji lik Tonyja Allena pa mu je bil John
Travolta. Zgodba se začne, ko v ta razmeroma zaprti prostor ene manjšinske skupnosti vstopijo pripadniki
druge; njihova plesna tehnika temelji na drugačnih kulturnih vzorcih in idejah, tako da se na plesišču vname
»boj« med skupinama.
Predstava bo problematizirala socialno izključenost manjšin glede na etnični izvor, politično opredeljenost,
socialni status in spolno usmerjenost.
Režija: Matjaž Pograjc
Kratki roman Izgubljena čast Katharine Blum (1972) je literarni pamflet Nobelovega nagrajenca Heinricha
Bölla. Roman je avtor podnaslovil Kako nastane in kam lahko vodi nasilje in je pet dni trajajoča
zgodba o senzacionalističnem novinarstvu, o medijskem linču bulvarskega tiska, ki uniči življenje
sedemindvajsetletne gospodinjske pomočnice Katharine Blum. Rumeni tisk jo brez stvarnih dokazov proglasi
za »teroristično nevesto«, ker je noč preživela z nekim Ludwigom Göttenom, obtoženim terorizma, za katerega
se je naposled izkazalo, da je bil navaden ropar. »Osebe in dejanje te povesti so prosto izmišljeni. Če
so se pri opisovanju določenih novinarskih praktik pojavile podobnosti s praktikami časopisa Bild, potem te
podobnosti niso niti nameravane niti naključne, temveč neizbežne,« je zapisal Böll, ko je razgalil nečiste posle
policije v »lovu na čarovnice« in razkril, kako se razvijajo teorije zarote v napihnjenem bulvarskem tisku. To, kar se
je zgodilo Katharini Blum, se je leta 1971 zgodilo Ulrike Meinhof.
Georg Büchner
Režija: Jernej Lorenci
Koprodukcija SMG in Mestnega gledališča Ptuj
Dantonova smrt, Lenz, Leonce in Lena, Woyzeck. Pretresljivo pomembna in sodobna literarna zapuščina za
politično angažiranega naravoslovca Georga Büchnerja, ki mu ni bilo dano živeti niti petindvajset let.
Dantonova smrt (1835) ni le drama o francoski revoluciji in obračunu med Dantonom in Robespierrom, temveč
predvsem drama o večnih in nikoli do konca razrešenih vprašanjih o življenju, morali, smislu in etiki. »Človek ne
more poseči v proces zgodovine, človek postane pena na valovih, postane igrača,« je zapisal Büchner v enem od
pisem zaročenki Wilhelmine Jeagle.
Jernej Lorenci Büchnerjevo pisanje razume kot dramo o nezmožnosti revolucije, o antirevoluciji vsake revolucije,
o krvi revolucije, o nenasitnosti krvi revolucije, o dvomu v napredek, v evolucijo, v zgodovino.
ter dodatna predstava
Oscar Wilde
Režija: Ivan Peternelj
Koprodukcija ŠKUC gledališča, SMG in Zavoda Projekt Atol
Ribič in njegova duša je pravljica o lepoti, strasti, modrosti,
bogastvu in ljubezni. Po drugi strani pa je to zgodba, v kateri lepota, strast, modrost, bogastvo in ljubezen zažarijo
tudi v svojem krutem nasprotju, v svoji demonski podobi. Ribič se zaljubi v morsko deklico, a z njo se lahko poroči
le, če se znebi svoje duše, saj morska bitja nimajo duš. Dušo zato odreže od svojega telesa, ohrani srce in se
požene v globine morskega kraljestva, njegova duša pa se, osamljena in brez srca, odpravi v svet. Ob letu osorej se
vrne na obalo, pokliče ribiča iz globin in mu pripoveduje čudovite in strašne prigode, ki jih je doživela po svetu.
Obljublja mu modrost, ki jo je spoznala, bogastvo, ki ga je odkrila, vendar ribiča vse to ne premami, saj neskončno
ljubi morsko deklico. Tretje leto pa mu zaupa čudovito skrivnost in ribič se ji ne more več upirati, zato se z dušo
odpravi na pot …
ali
Avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak
ali
Norman Allen
Režija: Marko Mlačnik
ali
Pier Paolo Pasolini
Režija:
Ivan Peternelj
* za dijake, študente, invalide, upokojence in brezposelne