Mini spored

Pon, 27. april ob 20.00

Po motivih Eugèna Ionesca

Stoli

Mateja Kokol

 

Pet, 08. maj ob 20.00

Neda R. Bric

Nora Gregor – skriti kontinent spomina

Neda R. Bric

 

Ned, 10. maj ob 19.30

Jean Genet

Balkon

Diego de Brea

 




 

STOLI NA STARI POŠTI

V nedejo, 26., in ponedeljek, 27. 4., na sporedu Stoli, produkcija VIII. semestra AGRFT (2013) v režiji Mateje Kokol in izvedbi Staneta Tomazina in Ane Urbanc. Udeležila se je festivalov v Sankt Peterburgu, Zacatecasu in Bratislavi in bila na vseh nagrajena, prejela je tudi akademijsko Prešernovo nagrado.

PRELET ČEZ MORJE

Letošnji festival PRELET bomo odprli s predstavo MORJE, ki je nastala po zamisli Olge Kacjan, režijo pa podpisuje Natalija Manojlović. Premiera: 21. 5. ob 21.00.

PREMIERA: ROKOVA MODRINA

Matjaž Pograjc skupaj z ustvarjalno ekipo na oder postavlja zgodbo o Roku Petroviču, edinem serijskem zmagovalcu v zgodovini moškega alpskega smučanja. PREMIERA: 15. 5. ob 19.30

FESTIVAL PRELET

Skupaj z Gledališčem Glej bomo med 21. in 29. majem priredili že 9. gledališki festival Prelet. Na sporedu bo 14 predstav, ki bodo nadnaslovljene v angleščini, ter bogat spremljevalni program.
Od 16. do 30. aprila komplet vstopnic LASTOVKA (Early bird) le 45 €.

NOVOST - BAR KLUB MLADINSKO

V novi sezoni vljudno vabljeni v bar, ki bo deloval v prenovljenem Klubu Mladinsko.
Odprl se bo uro pred vsako predstavo za izven, v njem pa se boste lahko osvežili in si izmenjavali vtise še vsaj uro in pol po koncu predstav.

STOLI NA STARI POŠTI

V nedejo, 26., in ponedeljek, 27. 4., na sporedu Stoli, produkcija VIII. semestra AGRFT (2013) v režiji Mateje Kokol in izvedbi Staneta Tomazina in Ane Urbanc. Udeležila se je festivalov v Sankt Peterburgu, Zacatecasu in Bratislavi in bila na vseh nagrajena, prejela je tudi akademijsko Prešernovo nagrado.
 


9. gledališki festival Prelet (Ljubljana, 21. - 29. maj 2015)

Festival Prelet smo zasnovali l. 2007, in sicer kot sezonski pregled naših najodmevnejših predstav. Od l. 2012 na festivalu sodeluje tudi Gledališče Glej, prostor svežih, novih energij, kjer vznikajo vedno nove generacije gledališčnikov, in najstarejše še delujoče eksperimentalno gledališče v Sloveniji, saj ju povezujejo podobno razmišljanje o umetnosti in njeni družbeni vlogi, pa tudi nenehna prizadevanja za razpiranje in širjenje meja umetnosti.

Predstave in vsebine na festivalu so nadnaslovljene z angleškimi nadnapisi, zaradi česar festival radi obiskujejo tudi v Ljubljani živeči tujci oziroma turisti.

Letošnji festival bo potekal med 21. in 28. majem 2015 na prizoriščih Slovenskega mladinskega gledališča (spodnja in zgornja dvorana, Stara pošta), Gledališča Glej in prizoriščih spremljevalnega dogajanja. Poleg gledaliških predstav bodo tudi letos potekali vsakodnevni pogovori z ustvarjalci predstav, ki jih bo v angleškem jeziku moderiral Mladen Alexiev, prav tako bo organizirana tudi konferenca z vabljenimi gosti.


Balkon prekletega literata in hkrati velike ikone umetnosti in kulture dvajsetega stoletja Jeana Geneta vse od zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je dobil svojo dokončno podobo, ostaja ena najbolj intrigantnih in aktualnih iger stoletja. Navdušuje nas tako s subverzivno vsebino kot z gledališko živo obliko. »Veliki balkon«, v katerem se klienti prepuščajo svojim prepovedanim igricam, ki so resničnejše od njihovega življenja, je tudi v današnjem času izvrstna metafora za sodobno, neoliberalno, popolnoma poblagovljeno družbo profita in simulakrov realnosti. Hkrati pa priča tudi o tem, da politika in mediji do popolnosti izrivajo intimno ter jo predstavljajo zgolj kot eksces ali anomalijo.

Četrt stoletja po legendarnem Balkonu v režiji Janeza Pipana se Genetova igra vrača v kletno dvorano Mladinskega. Eno najbolj razburljivih besedil dvajsetega stoletja o bordelu kot metafori in preslikavi družbe v mestu, v katerem vre revolucija, vedno znova vznemirja gledališko domišljijo. V Mladinskem smo režijo zaupali Diegu de Brei, ki zna odlično preplesti velike, epske zgodovinske teme z intimo posameznikovega notranjega sveta.

Premiera: nedelja, 10. 5.


Najnovejši projekt Matjaža Pograjca Rokova modrina, ki je nastal na podlagi dramskega besedila Boštjana Videmška, je zgodba o smučanju. O smučanju Slovenije, o Kranjski gori, o Pohorju, o Podarim Dobim, o smučarski evforiji osemdesetih, o pozabljenih vrednotah športne vzgoje, o izginjanju triglavskega ledenika, o tem v kakšni državi smo živeli in v kakšni bi si želeli, predvsem pa o Roku Petroviču.

Rok Petrovič je bil – in je še vedno – edini serijski zmagovalec v zgodovini slovenskega alpskega moškega smučanja. V sezoni 1985/86, na vrhuncu smučarske evforije, je v skupnem seštevku slaloma s petimi zmagami osvojil maksimalno število točk in za seboj pustil tako Ingemarja Stenmarka kot Bojana Križaja.

Ker nikoli ni bil ekipni igralec in ker je agresivno izstopal iz ideološko-marketinške PR uravnilovke, ker je igral in smučal in živel in razmišljal absolutno po svoje in ker je šport veliko bolj kot tekmovanje v nacionalnih barvah (na robu političnega delovanja ) dojemal kot osebnostno rast, je izstopal tako močno, da ga večkrat sploh ni bilo mogoče opaziti. Z razlogom.
Smučal je tako, kot se smuča danes. Le da z muzejsko tehnologijo. Iskal je idealno linijo in odkril poudarjen stranski lok. Gibal se je tako nežno, kot je bila ostra njegova misel. Zmagoval je, ker se ni bal poraza. Ker se je preko cankarjanskih previsov povzpel preko domačijsko-uničevalnega koncepta. Brez varovanja. Solo.

Premiera: petek, 15. 5.
 

 

Boštjan Videmšek
ROKOVA MODRINA
Režija: Matjaž Pograjc


 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Ne strinjam se