Novice

 
 
09.02.2012

BOBRI NAVDUŠILI MLADE

 

V soboto, 11. februarja, se je s sklepno prireditvijo zaključil že 4. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki ga v sodelovanju z ljubljanskimi kulturnimi zavodi in nevladnimi organizacijami prireja Mestna občina Ljubljana.

Festival je letos potekal kar petnajst dni, saj se je pričel že 28. januarja, ko smo ga Slovenskem mladinskem gledališču otvorili z zimzeleno zgodbo Svetlane Makarovič Pekarna Mišmaš in zanimivimi stripovskimi delavnicami za otroke.

Bobri 2012 so na več kot 134 prireditvah (zaradi velikega zanimanja so se načrtovanemu številu delavnic pridružile še nove) gostili vsaj 15.956 mladih gledalcev, saj je bila večina gledaliških in filmskih dvoran, prav tako pa tudi delavnic, polnih do zadnjega kotička. V okviru gledališkega in glasbenega programa letošnjih Bobrov so si otroci na trinajstih različnih prizoriščih v Ljubljani ogledali 62 gledaliških, plesnih in glasbenih predstav ali koncertov. V okviru filmskega programa v Kinodvoru trinajst filmskih projekcij, v okviru likovne vzgoje pa se je na letošnjih Bobrih zvrstilo več kot 44 delavnic za otroke in mladino. Več kot deset literarnih delavnic je v svojih enotah pripravila tudi Mestna knjižnica Ljubljana.

Prav vsi dogodki, ki so se zvrstili na festivalu, so se odlikovali po zavzetosti ustvarjalcev in prirediteljev, sijajnem vzdušju, navdušenju mladih obiskovalcev, ki jih je na otvoritvi in ob zaključku ter tudi na različnih dogodkih med samim festivalom pozdravil in spremljal Bober Bor.

Na izredno lep odziv so naletele ustvarjalne in likovne delavnice, prav tako pa tudi Bobrova knjižna pot, na kateri so otroci ob delih treh vrhunskih ilustratork, Ančke Gošnik Godec, Lile Prap in Eke Vogelnik, vstopili v svet knjižne ilustracije.

Likovni del festivala se pravzaprav še ni čisto končal. Umetnine mladih udeležencev likovnih delavnic (te je povezoval moto Ljubljana od zgoraj. Ljubljana tam spodaj.) bodo aprila in maja na ogled v razstavišču Krakovski nasip ob Ljubljanici.

PRELISTAJ KATALOG


 
06.02.2012

FEBRUARJA RAZREDNI SOVRAŽNIK

Po izjemno uspešni premieri na sporedu 15., 16., 17. in 28. februarja.



Razredni sovražnik
, kultna generacijska predstava osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je v režiji Vita Tauferja decembra 1982 spodnjo dvorano Mladinskega dobesedno spremenila v bojišče in je še dolgo odzvanjala v glavah gledalcev, tokrat trideset let kasneje,  pod selektorskim vodstvom Boruta Šeparovića, ustanovitelja kultne zagrebške gledališke skupine devetdesetih Montažstroj, ki prvič režira v Sloveniji.

Razredni sovražnik je vrnitev na mesto zločina, režiser pa ga je izbral zato, ker je ogled te predstave zanj kot šestnajstletnega gledalca leta 1984 v Zagrebu predstavljal iniciacijo v artaudovsko gledališče krutosti. Šeparović skupaj s sodelavci raziskuje pomenski in simbolni potencial razrednih sovražnikov v vseh pomenih in utelešenjih
te sintagme.

Re-/de-/konstrukcijo zanima zlasti vprašanje, v kakšnih razmerah ter s kakšnimi morebitnimi učinki in dolgoročnimi posledicami je nasilje lahko  generator strukturnih sprememb v družbi, prežeti s politično apatijo in popolno odsotnostjo iniciative. Kdo je danes razredni sovražnik? Kdo so naši izkoriščevalci?
 
25.01.2012

PREŠEREN GLEDALIŠKI MESEC FEBRUAR

Februar bo prešernovsko Prešeren in v znamenju gledaliških užitkov. Izmed najnovejših predstav si boste lahko ogledali Stolp Iva Svetine v režiji Silvana Omerzuja (v koprodukciji z Umetniškim društvom KONJ in LGL), Nickel Stuff B. M. Koltèsa v režiji Ivice Buljana (v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana) in predstavo Razredni sovražnik v režiji Boruta Šeparovića, re-/ de-/ konstrukcija istoimenske predstave Vita Tauferja iz leta 1982. Februarja bodo ponovno na sporedu tudi Krizantema na klavirju Svetlane Makarovič in Janje Majzelj, Diva svetnica mati prasica Maruše Geymeyer Oblak, Kok ti men zdej dol visiš Marka Ravenhilla ter Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, obe v režiji Vita Tauferja.

 
14.01.2012

NICKEL STUFF v nedeljo, 5. februarja

 

27. in 29. januarja ter 1. februarja bo ponovno na sporedu dramska pesnitev Stolp, ki jo je Ivo Svetina napisal prav za naše gledališče. To je tretja režija Silvana Omerzuja v SMG, kjer je ustvaril večkrat nagrajeni predstavi, in sicer Kleista (2006) ter Hišo Marije Pomočnice Ivana Cankarja (2008). V Stolpu, ki je koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, Lutkovnega gledališča Ljubljana in Umetniškega društva KONJ, se z igralci, (senčnimi) lutkami, maskami in avtomati skuša približati posebnemu stanju pesnikov, ki ga je že Platon poimenoval pesniška blaznost (manía).

1. februarja ne zamudite enkratne priložnosti: v posebni ponudbi 2 vstopnici za ceno 1 si ga boste lahko ogledali skupaj s predstavo Nickel Stuff, ki jo je po scenariju Bernard-Marie Koltèsa na oder v dinamičnem prepletu dramskega gledališča, glasbe in plesa, začinjenega z akrobatskimi prvinami, postavil Ivica Buljan, nastala pa je v koprodukciji s SNG Opero in baletom Ljubljana. Nickel Stuff si bo po 1. v mesecu moč ogledati še v nedeljo, 5. februarja.

 
29.12.2011

NAGRADE V LETU 2011

Ustvarjalci Slovenskega mladinskega gledališča so v letu 2011 prejeli naslednje nagrade:


Severjeva nagrada Romani Šalehar za vlogi Regan v Kralju Learu in Angelike Sielbert v Mefistu;
Borštnikova nagrada Janji Majzelj za vlogo Zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski;
Borštnikova nagrada Empera3zz in Barbari Pavlin za oblikovanje maske v predstavi Pohujšanje v dolini šentflorjanski;
Župančičeva nagrada Primožu Bezjaku za igralske stvaritve v predstavah Nižina neba, Peklenska pomaranča, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Vampir in Zadnji ples Nižinskega v SMG ter za projekte Tam daleč stran – uvod v ego-logijo (Betontanc) in Invalid (Via negativa);
odličje Marije Vere, nagrada ZDUS za življenjsko delo, Marinki Štern;
nagrada Prešernovega sklada Janji Majzelj za vloge Augustine Phillips v Za prgišče Šekspirja, C v Sli, Marusje v Vampirju, Sestre Alme v Personi in za avtorski projekt Krizantema na klavirju v SMG.
 
07.11.2011

USPEH NENAVADNE PREDSTAVE

V soboto, 19. novembra je premiero doživela nenavadna predstava, ki je nastala v soprodukciji našega gledališča in SNG Opere in baleta Ljubljana.

Nickel Stuff
je Bernard-Marie Koltès ustvaril kot scenarij za film, za naš oder pa jo je zrežiral Ivica Buljan, ki je na oder postavil že večino Koltèsovih del.

V londonskem baru Nickel, ki je namenjen predvsem plesu in kamor zahajajo v glavnem temnopolti gostje, se odvijajo »plesni dvoboji« v slogu Vročice sobotne noči (1977).

Predstava problematizira socialno izključenost manjšin glede na etnični izvor, politično opredeljenost, socialni status in spolno usmerjenost. ...

Preverite ta koltèsovski suspenz. Na sporedu zopet: 1. in 5. februarja, obakrat ob 19.00.
 
08.10.2011

IZJEMEN USPEH NA PRESTIŽNEM FESTIVALU

Po uspešnih predstavitvah na Finskem in na beograjskem Bitefu, ki sta prinesli tudi nova vabila na evropske festivale, je predstava Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! Oliverja Frljića nadaljevala svojo gostovalno pot – tokrat na Poljsko, v Vroclav, na najpomembnejšem poljskem mednarodni gledališki festival Dialog, kjer smo jo odigrali dvakrat, 12. in 13. oktobra, dvignili na noge publiko in poželi močne ovacije.

 

To je bilo že deseto gostovanje te predstave na mednarodnih festivalih, hkrati pa peto gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča na poljskem v zadnjih letih. Vodilni poljski festival novega gledališča Dialog je hkrati največja platforma sodobnega gledališča v severnem delu Evrope. Letosjen potekal pod geslom slovitega seociologa Zygmunta Baumana Strpnost do drugačnosti.

 

Šesti Dialog v Vroclavu je bil festival, ki je prikazal našo realnost, predstave, ki v estetskem in političnem smislu poudarjajo pravico do drugačnosti in ki so po mnenju umetniške direktorice Krystyne Meissner v današnji Poljski in Evropi še zlasti pomembne.

 

Šestnajst predstav je zastopalo poetike vodilnih evropskih režiserjev in gledaliških skupin ter hiš. Projekte umetnikov, ki že desetletje vplivajo na estetiko sodobnega gledališča (Romeo Castellucci, Ivo van Hove, Alain Platel, Krystian Lupa), kot tudi tistih, ki so nanjo začeli vplivati v zadnjih letih (Oliver Frljić, Emma Dante, Klemm, Marco Layera, Gianina Carbunariu in Piotr Sieklucki).

 

Predstave, ki so dobesedno okupirale vse gledališke in negledališke prostore mesta, so spremljali pogovori in osrednja diskusija, ki se je je udeležil tudi Oliver Frljić. Vrhunec refleksije sodobnega časa in gledališča pa je bilo posebno predavanje gospoda Zygmunta Baumana: O drugačnosti dialoga in dialogu, ki je drugačen.

 
16.09.2011

Odličen sprejem nove premiere

Ivan Peternelj, igralec, plesalec, režiser in vsestranski umetnik, ki v gledališču vztrajno išče nesluteno, neslišno in nevidno, se tokrat v predstavi za mlado občinstvo, mlado po letih in srcu, spušča v deroče globine odrskih čarov, da bi skupaj z vami, mlade gledalke in gledalci, v naš sodobni čas pričaral véliko pravljično mojstrovino irskega neoromantičnega literarnega genija Oscarja Wilda Ribič in njegova duša.

Nekatere in nekateri med nami bodo vzkliknili, zakaj ribiči in duše v času, ko smo popolnoma izgubili stik z naravo in duhovnim, v času, ko smo se zaklepetali v medmrežnih čitalnicah in izgubili v facebookovskih labirintih. Toda predstava Ribič in njegova duša vas bo, ko si jo boste ogledovali v zatemnjeni dvorani s pridušenimi ali čisto zares izklopljenimi mobilci, tako pritegnila in zadela, da boste pozabili na vse sms-e in mms-e ter se predali govorečim in gibajočim se figuram treh protagonistov na odru, igralke in dveh igralcev.

Vsi skupaj se ne bomo več spraševali, ali sta naš čas in svet, v katerem živimo, res preveč plehka in preračunljiva, da bi še verjeli v romantično občutenje življenja, ampak bo pred nami oživela Wildova lepotica, ki se končuje z ribjim repom, nas zapeljala v odrske globine, da bi se skupaj z mitološkimi bitji odselili na drugi konec naše zavesti.

Kajti gledališče, ki je res živo in nepozabno, v svoji neposrednosti ne obstaja kot nekaj, kar je zgolj za mlade ali zgolj za stare. Tako kot res prave pravljice z veseljem beremo tako otroci kot odrasli, tudi zares prave predstave lahko z enakim veseljem in užitkom gledamo mladi in stari. Niso ne prelahke ne pretežke, primerne le za to in neprimerne za ono starost, ampak so, kar so, zapeljive in neponovljive, polne gledaliških užitkov in modrosti.
 
10.09.2011

Primož Bezjak kot NIŽINSKI

V torek, 13. in sredo, 14. septembra si bomo lahko ogledali izjemne kreacije letošnjega Župančičevega nagrajenca Mesta Ljubljana Primoža Bezjaka v predstavi Zadnji ples Nižinskega (režiser Marko Mlačnik).

Primož Bezjak  je kot stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča v preteklem dveletnem obdobju opozoril nase z umetniško zrelimi igralskimi stvaritvami: celovit umetnik, igralec, plesalec, koreograf, videast in režiser, ki vedno avtorsko zaznamuje predstave. Niz svojih vrhunskih kreacij je zaokrožil prav z vlogo Vaclava Fomiča Nižinskega v monodrami Zadnji ples Nižinskega.
 
08.09.2011

OVACIJE V BEOGRADU IN SKOPJU

 21. septembra 2011 se JE v Skopju pod umetniškim vodstvom Dejana Projkovskega začeL 36. Festival Mlad otvoren teatar (MOT), ki se bo zaključil 28. septembra.
 
Projskovski je ustvaril bogat gledališki program iz različnih koncev sveta, obiskovalci si bodo med drugim ogledali kar dve predstavi v režiji izjemnega Andraša Urbana (Turbo paradiso in Brecht-The Hardcore Machine) in Shakespearovo dramo Romeo in Julija v režiji intrigantnega Oskarasa Koršunovasa.

V petek bo MOT potekal v znamenju Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), ki bo odigralo Zločin in kazen Dostojevskega v režiji Diega de Bree in Zadnji ples Nižinskega po monodrami Normana Allena v režiji Marka Mlačnika.

Sicer pa je SMG pravkar gostovalo na beograjskem festivalu BITEF, kjer so odigrali predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! v režiji Oliverja Frljića in poželo izjemen odziv občinstva in kritike:

»Frljićevo režijsko delo temelji na stalnih kontradikcijah, ki gledalca ne pustijo pri miru, primorajo ga, da vzpostavi aktiven, analitičen odnos do družbe in gledališča, kot tudi do lastnega odnosa do njiju. Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! je pogumna, brezsramna, agresivna in agitativna predstava, ki bučno lomi vse pred seboj, tudi samo sebe. Samouničenje in pepel, ki ostajata za tem, kažeta na to, kako močna je potreba po revoluciji v družbi in v gledališču, ne glede na to, če bo ta pojedla lastne subjekte.« (Ana Tasić, Politika, 20. 9. 2011)
 

 

 
20.08.2011

SHAKESPEARE V NENAVADNEM AMBIENTU

Kralja Leara v režiji Matjaža Bergerja smo najprej uprizorili v kletnih prostorih nekdanjega srednjeveškega gradu (na posestvu Klevevž pri Šmarjeti), ljubljansko premiero pa bo doživel v Konjeniškem centru Kmetije Košir, Spodnje Gameljne 62a.

Kmetija Košir v Spodnjih Gameljnah
, točneje,njena pokrita jahalnica, bosta od 2. septembra prizorišče kraljevske tragedije, projekta Matjaža Bergerja: Shakespearjevega Kralja Leara, preplet dveh velikih tem, človeške slepote do ljubezni in strahu pred vznikom iz niča.

Matjaž Berger bo skupaj z umetniško ekipo Learov "blodnjak" gradil od slaboumnega rituala "delitve kraljestva" do najmanjše točke v prostoru, Learovega no-thing.

Matjaž Berger bo skupaj z umetniško ekipo Learov "blodnjak" gradil od slaboumnega rituala "delitve kraljestva" do najmanjše točke v prostoru, Learovega no-thing.

"Kralj Lear, ki ga postavljamo prav zdaj, je tudi želja iz preteklosti. Je Shakespearjeva najzahtevnejša in za interpretacijo najbolj nepredvidljiva drama. Navdušuje me estetika začetnega Learovega problema, delitev kraljestva, paradoks izsiljene izbire in estetika izpraznjenega sveta, ki nastopi zatem ... Postavitev na lokaciji prostorov nekdanjega srednjeveškega gradu v Klevevžu bo radikalna, fizična, kruta in hkrati intimna. Smo v času, ki ne pozna strasti, strast pa vedno proizvaja življenje in smrt, "bit in nič". In živimo čas, ki mu je precej tuja beseda čast. Lear je tudi drama o časti, dostojanstvu. (...) Ves čas se premikam po liniji etičnega in sublimnega."
Matjaž Berger o predstavi v izjavi za revijo Ambient
 
20.06.2011

Uspeh Dive v Makedoniji

V soboto, 18. 6. 2011, je predstavi Diva svetnica mati prasica, avtorskemu projektu Maruše Geymayer-Oblak pripadla posebna čast. V gledališko zgodovino se bo vpisala kot otvoritvena predstava prve izdaja festivala Impact, ki bo od tega leta dalje redno potekal v Velesu – letos še v starem Narodnem gledališču Veles, drugo leto pa se bodo, kot upajo, že lahko preselili v sodobno gledališko stavbo, ki jo trenutno dokončujejo.

Divo svetnico mater prasico smo tako odigrali v s patino tradicije zaznamovani dvorani, ki se je projektu o zakulisju gledališkega ustvarjanja sijajno podala, pred polnim avditorijem občinstva, ki je od prvotne zadržanosti hitro prešlo v navdušeno odzivanje in na koncu predstavo pospremilo s stoječimi ovacijami.

Direktor Impacta Aleksandar Ivanovski, ki je povedal, da si prizadeva oblikovati festival, ki je »pripravljen na tveganja, na prespraševanje vnaprej postavljenih meja in na preskušanje skrajnosti, festival, ki skuša izkopati umetniške dragulje, neznane širši javnosti«, se že zanima za nadaljnje sodelovanje z Mladinskim.
 
31.05.2011

300. PIKA

TRISTOTA PONOVITEV!

V nedeljo, 19. 6., ob 18.00 se bo v zgornji dvorani našega gledališča zgodil pravi gledališki praznik. Odigrali bomo jubilejno, 300. ponovitev te legendarne predstave.

Pike najbrž ni treba posebej predstavljati: rdečelasa, pegasta, kot »čarovnik« bogata najmočnejša deklica na svetu je že dolgo nepremagljiva junakinja otroških src in domišljije. Tudi »Mladinska«, ki jo neprekosljivo uteleša Janja Majzelj in jo je na oder pred več kot trinajstimi leti postavil Vito Taufer v duhoviti priredbi Andreja Rozmana (za to priložnost) Doukštumfa, se je izkazala kot pravi »kaveljc«: tokrat bo na sporedu že tristotič! In v nepopisno zabavo občinstva bodo po zraku že tristotič frčali policaji (seveda le tisti, ki jih bo zalučala Pika), že tristotič bo spreobrnila razbojnika, že tristotič na rob živčnega zloma prignala mestne tete in učiteljico in že tristotič našla spunk … Le kako bo tristo prvič?

Astrid Lindgren – Andrej Rozman Doukštumf
PIKA
Režija: Vito Taufer
Igrajo: Janja Majzelj, Boris Kos, Mojca Partljič, Željko
Hrs, Marko Mlačnik, Ivan Rupnik, Robert Prebil, Uroš
Maček, Ravil Sultanov, Nataša Sultanova, Valerij
Jeraj, Mitja Strašek, Vlado Tot, Boris Prevec, Breda
Krumpak
 
15.03.2011

Izdajalec na festivalu v New Yorku

V New Yorku bo od 11. pa do 20. marca potekal Perforations Festival New York, ki ga prireja hrvaški festival Perforacije v sodelovanju z znamenitim gledališčem La MaMa in na katerem bodo predstavljene najbolj prodorne odrske stvaritve z območja Balkana, med njimi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, ki ga je v Mladinskem zasnoval in zrežiral Oliver Frljić.

Slovenijo bodo na festivalu zastopala kar tri gledališča:

Za festival je bilo izbranih 12 produkcij, ki bodo  »ponudile vpogled v sodobne smernice razmišljanja nekaterih najbolj provokativnih in vplivnih odrskih umetnikov s tega območja«, kot so zapisali organizatorji.