V Slovenskem mladinskem gledališču bomo cikel letošnjih poletnih gostovanj zaključili 3. avgusta, ko se bomo v Vidmu na festivalu UdinEstate predstavili s predstavo Amado mio, ki jo je po istoimenski knjigi Piera Paola Pasolinija na oder postavil Ivan Peternelj. Festival je tradicionalen dogodek, ki v poletnih mesecih, od junija do konca avgusta, poteka na notranjih in zunanjih prizoriščih v Vidmu in v prepletu glasbenih, literarnih, gledaliških, plesnih prireditev, pa tudi otroškega programa skrbi za popestritev kulturnega življenja v mestu.
Gostovanje je za predstavo posebnega pomena, saj je njeno dogajanje postavljeno prav v Furlanijo.

Povezava do spletne strani festivala UdinEstate:
http://www.udine20.it/udinestate-2010-tutti-gli-eventi/ 

---

 
Predstavo Zločin in kazen, ki jo je po romanu Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca priredil in zrežiral Diego de Brea, s katero smo se v sklopu festivala Mittelfest prejšnji četrtek predstavili v cerkvi Santa Maria dei Battuti v Čedadu, so zopet označili za velik gledališki dogodek. O njej so v časniku Messaggero Veneto zapisali: »Težavna naloga – postaviti na oder steber evropske (celo svetovne) literature, kakršen je Zločin in kazen, ne da bi razvrednotili njegovo vsebino in spodkopali tisto izjemno introspektivno moč, zaradi katere je delo Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega mojstrovina. Prenesti na oder zgodbo, ki jo bolj kot akcija ženejo duševni boji človeka v primežu – vedno hujšem – obžalovanja, je tvegana stvar: toda Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, laboratorij za umetniško raziskovanje in eksperimentiranje, ki ga imajo (po pravici) za enega slovenskih draguljev, si je v režiji Diega de Bree to drznilo storiti, in rezultat si zasluži vse pohvale«. 

http://ricerca.gelocal.it/messaggeroveneto/archivio/messaggeroveneto/2010/07/23/NZ_17_SPEB3.html

Na spletni strani Regione autonoma Friuli Venezia Giulia pa so poročali: »Čeprav strani pripovednega dela ni nikoli lahko 'prevesti' na oder in v gledališko dejanje, je režiserju de Brei s presunljivo intuicijo uspelo prenesti vso kompleksnost in bogastvo romana Dostojevskega«.

V Il Piccolu so menili, da je šlo za: »Intenzivno predstavo izjemnega emotivnega učinka z igralci, osredotočenimi na to, da bi občinstvu ponudili vse tančine dramske predloge, ki je po tem, kako strani romana genialnega ruskega pisatelja prenaša v prepričljivo odrsko dogajanja, napisana nadvse učinkovito«. Zapisali so še, da je šlo za čudovito priredbo, za eno najbolj hvaljenih predstav festivala in gotovo eno najboljših v sekciji, posvečeni dramskemu gledališču. 

http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2010/07/24/NZ_25_CENT.html 


17. 7. smo se z Zločinom in kaznijo predstavil tudi na črnogorskem festivalu Grad Teatar Budva.

Občinstvo je predstavo nagradilo z »večminutnimi ovacijami«, kakor piše črnogorski dnevnik Pobjeda, in nadaljuje: »Fantastični ansambel ljubljanskega gledališča, ene najbolj reprezentativnih gledaliških hiš v regiji, je tudi tokrat navdušil budvansko občinstvo, ponudil magistralno igro in 'učno uro igralskih bravur'.« Podobno navdušen je tudi Nezavisni dnevnik Vijesti, ki Zločin in kazen SMG označuje za »eno najboljših inscenacij kultnega romana svetovne književnosti, kar jih je bilo v zadnjih dvajsetih letih narejenih v teh prostorih«.

Povezava do kritike v dnevniku Pobjeda:
http://www.pobjeda.co.me/citanje.php?datum=2010-07-19&id=188650 

---

Slovensko mladinsko gledališče se 15. junija odpravlja na gostovanje v Zagreb, točneje na festival Dnevi satire, katerega stalni gost je. Tokrat se bomo predstavili s kontroverzno predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! hrvaškega režiserja Oliverja Frljića, ki je navdušila večji in razburila manjši del slovenske javnosti ter na Festivalu Malih scen na Reki doživela ovacije hrvaškega občinstva.

Festival Dnevi satire je leta 1976 ustanovil hrvaški dramatik, slikar, filmski režiser in ustanovitelj več gledališč, časopisov in šole risanega filma, Fadil Hadžić. Dnevi satire, katerih naloga je bila (in je) podpreti komedijo kot žanr, ki je v gledališču podcenjen, in spodbuditi gledališča, da bi jo pogosteje uvrščala na repertoar, so tako najstarejši hrvaški tekmovalni festival. Predstav na njihovem programu – vsako leto jih odigrajo od šestnajst do dvajset – se je do zdaj nabralo že skoraj petsto. Vse bolj cenjeno gledališko manifestacijo tudi letos organizira gledališče Kerempuh.

Letošnja izdaja bo potekala med 4. in 19. junijem v prostorih gledališča Kerempuh, ZKM in HNK Zagreb. Selektor Hrvoje Ivanković je izbral petnajst predstav: štiri iz tujine (Beogradsko dramsko pozorište in Srpsko narodno pozorište Novi Sad, Narodno pozorište Sarajevo in Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane), vse štiri hrvaške nacionalke, HKK Zadar, Šibensko kazalište in štiri zagrebška gledališča (Teatar 2000/Teatar Exit, Komedija in Kerempuh). Nagrade zlati smeh bodo podelili 19. junija.

povezava do internetne strani gledališča Kerempuh: 

http://www.kazalistekerempuh.hr/

---

Vabimo vas, da se nam v ponedeljek, 17. 5., ob 11.00 pridružite na novinarski konferenci, ki bo v zgornji dvorani našega gledališča na Vilharjevi 11.
Predstavili vam bomo našo zadnjo premiero VAMPIR, ki jo je po pesnitvi Marine Cvetajeve Mladenič zrežiral Ivica Buljan in pa 4. mednarodni gledališki festival Slovenskega mladinskega gledališča Prelet.

Tudi tokrat vam bodo igralci odigrali prizor iz predstave Vampir, nato pa bo sledil še pogovor z režiserjem Ivico Buljanom, igralci in drugimi ustvarjalci predstave ter
direktorico gledališča Uršulo Cetinski, ki vam predstavila tudi festival Prelet. 

Po pesnitvi Marine Cvetajeve Mladenič
VAMPIR
Režija: Ivica Buljan
Igrajo: Primož Bezjak, Neda R. Bric, Olga Kacjan, Uroš Kaurin, Janja Majzelj in Ivan Peternelj

Novi režijski projekt Ivice Buljana v Slovenskem mladinskem gledališču, Vampir, temelji na dramski pesnitvi ruske pesnice Marine Cvetajeve (1892–1941), napisani v dveh različicah, ruski in francoski. Po motivu ruske ljudske pravljice Vampir, eni od tistih, ki jih je v svoji obširni zbirki objavil A. N. Afanasjev, je Cvetajeva leta 1922, torej tistega leta, ko je odšla v pregnanstvo in ostala brez bralcev, ustvarila pesnitev Mladenič (Molodec). Sedem let pozneje, leta 1929, v Parizu, jo je avtorica sama prevedla v francoščino, potem pa je po francoski različici napisala predgovor, ki zgodbo povzame v nekaj jedrnatih stavkih. Francoska besedila so bila objavljena šele leta 1992 pod naslovom Le Gars. V tem nizu tekstualnih transformacij, iz proze v poezijo, iz poezije v prozo, iz ruščine v francoščino, iz pravljice v pesnitev, od zgodbe iz ruskega ljudskega izročila do pesniškega izraza, obstaja najprej v pesmi, potem v predgovoru, množica bistvenih odmikov od temeljnega ljudskega, torej kolektivnega občutenja, vse dokler to ne postane lirski subjekt. Tak je že prvi odmik od običajne predstave o vampirju, saj ta, ruski, svoji žrtvi ne izsesa krvi, torej ji ne vzame življenjskosti, ampak kanibalsko žretje mrliča oziroma fascinacija s poltenostjo, telesnostjo, seksualno strastjo ohromi njeno besedo.
To je zgodba o Marusji, dekletu iz ljudstva, ki se zaljubi v prekletega mladeniča, vampirja, ki žre mrliče. Zaljubi tako zelo, da se od njega noče ločiti niti za ceno smrti svojih bližnjih niti svoje lastne smrti. In zgodba o vampirju, ki se tako zelo zaljubi vanjo, da bi jo rad rešil pred seboj in svojo prekleto ljubeznijo. Zgodba o ljubezni tistih, ki ljubijo proti sebi in v nasprotju s svojo naravo ter na koncu postanejo eno.
Gre za predlogo, ki se razvija bolj prek emocionalnega kakor narativnega registra, v situacijah, ki v svojih različnih tonalitetah postajajo vedno bolj intenzivne, tako zelo, da jih govor pogosto ne more izraziti, da ostanejo neme. Zato te situacije niso dogodki, ampak bolj čustvena področja etosa/tanatosa.
Naj spomnimo, da je Ivica Buljan na samem začetku svoje režijske kariere že postavil na oder besedilo Marine Cvetajeve. To je bila Fedra, prav tako ne toliko drama kot še en lirski subjekt, »kostumiran« v ženski dramski lik

PRELET!

4. mednarodni gledališki festival Slovenskega mladinskega gledališča
Ljubljana, od 26. do 31. maja 2010

NE NA PRVO ŽOGO!

(festivalske predstave bomo s pomočjo nadnaslovov prevajali v različne evropske jezike – angleščino, italijanščino in španščino) 

več o festivalu na povezavi: PRELET 2010

---

V Zagrebu bo od 4. do 14. maja 2010 osmič zapored potekal festival Queer Zagreb, festival gejevske in lezbične kulture, ki je največji tovrstni kulturni dogodek v Srednji Evropi in za katerega organizatorji pravijo, da je rojen pod srečno zvezdo, saj jim bo kljub zmanjšanju sredstev, ki jih prispeva mesto Zagreb, s pomočjo donacij iz ZDA uspelo predstaviti impresiven seznam umetniških imen in avtorskih projektov. Festival je namenjen gledalcem, ki jih zanimajo predstave z drugačnim načinom izvedbe, drugačne vsebine ali žanra.
Slovensko mladinsko gledališče bo na letošnjem festivalu 8. maja 2010 gostovalo s predstavo Amado mio po romanu Piera Paola Pasolinija v priredbi in režiji Ivana Peternelja. V ospredju je razmerje med Pasolinijem (Ivan Peternelj) in njegovim občudovancem (Blaž Šef), eksplozija zatrte čutnosti in grešnosti, pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje«, ki vzcveti v absurdnem času 2. svetovne vojne, ko se strah pred smrtjo meša z banalnim in obscenim, ko je ozračje izprijeno in težko. Predstava je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in ŠKUC gledališča. Plakat 6. festivala Queer Zagreb letos krasi prav fotografija iz predstave Amado mio.

Velik del programa letošnjega festivala Queer Zagreb je posvečen umetnikom iz ZDA: Holcombe Waller, Keith Hennessy, Jeremy Wade in skupina La Pocha Nostra. Festival letos ponovno predstavlja koreografski tandem Francois Chaignaud in Cecilia Bengolea, gostujeta pa tudi koreografa Raimund Hoghe in Jérôme Bel. Iz Nemčije poleg Raimunda Hogha prihaja tudi Antonia Baehr.
Festival se bo po tradiciji nadaljeval s filmskim programom, v katerem se v okviru cikla Reel Tropical Extravaganza predstavlja brazilska gejevska filmska produkcija, medtem ko je večerni filmski program Mea Culpa prilagojen polnoletnemu festivalskemu vzdušju.

Od 3. do 11. maja 2010 pa se bo na Reki odvijal 17. mednarodni festival malih odrov (MFMS), ki sta ga leta 1994 ustanovila igralec Nenad Šegvić in gledališki kritik Dalibor Foretić. Sprva se je festival osredotočil na progresivne predstave hrvaških komornih in neodvisnih gledališč. Že leta 1999 pa je selektor Jasen Boko začel vključevati tudi gledališča iz tujine. Leta 2007 je na tem festivalu nagrado Veljko Maričić prejela predstava Fragile! v režiji Matjaža Pograjca po drami Tene Štivičić, Katarina Stegnar pa nagrado za najboljšo mlado igralko festivala, s kar nekaj festivalskimi nagradami pa se lahko SMG pohvali tudi od prej.
Na letošnjem festivalu gostujejo: Narodno gledališče Beograd, Zagrebško gledališče mladih, HKD Teatar Rijeka, Jugoslovensko dramsko pozorište, V. Abashidze in Music State Theatre (Tbilisi/Gruzija), Kamerni teatar 55 iz Sarajeva in Beogradsko dramsko pozorište. Gledalci tega reškega festivala si bodo 7. maja ogledali predstavo P. Marberja Od blizu v režiji Dina Mustafića (SNG Maribor), 10. maja pa predstavo Oliverja Frljića Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! Slovenskega mladinskega gledališča.

Zločin in kazen zasijal s prvovrstnim igralcem

Sreda, 31. marec 2010, Emilio Sanmiguel, EL NUEVO SIGLO

Občinstvo kar ni moglo nehati slaviti ožarjene igre Matije Vastla v vlogi protagonista te klasike Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega

Prejšnji ponedeljek – ob burnih ovacijah občinstva, ki je napolnilo dvorano – se je v gledališču Camarín del Carmen v Candelarii iztekla zadnja ponovitev Zločina in kazni, predstave Diega de Bree (Ljubljana, 1969) iz leta 2006, ki je nastala po izvirniku Dostojevskega (1821–1881) […] in v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča.

To gledališče je prek prejšnjih izdaj festivala prehodilo že uspešno pot in ob XII. izdaji ni razočaralo. De Brea se ne zmoti, ko se obrne k enemu klasikov ruske literature XIX. stoletja, in tudi takrat ne, ko ga pogleda na viscontijevski klasični filmski način, še najmanj pa, ko vse te atavizme spusti skozi filter lastne ustvarjalnosti.

Igralsko gledališče v svoji najčistejši obliki

Postavitev je na videz, samo na videz, konvencionalna. Vendar ni takšna, kajti očesu bi lahko ušlo to, kar je očitno: da ni scenografije. De Brea se ne potrudi niti toliko, da bi oder Camarína, ki v ozadju nesramežljivo razkazuje celo visečo tribuno zaodrja, oblekel v zavese; po drugi strani pa si da veliko opraviti s svetlobo, ki jo je tudi zasnoval sam. Pri predstavi gre za »avtorsko gledališče«: de Brea je avtor zamisli, scenografskega koncepta (tudi nescenografija je scenografija) in luči, za oblikovanje stilskih kostumov pa je poskrbela Marita Ćopo. Sijajna ideja je bila tudi, da je kot lajtmotiv predstave uporabil Koncert št. 2 Rahmaninova.

V srčiki celotne produkcije pa je ožarjena igra Matije Vastla (Kranj, 1975), ki na odru potrjuje svoje široke filmske in gledališke izkušnje, vendar z nečim, česar ne smemo odpraviti z levo roko. Čeprav največja teža predstave, in seveda tudi zgodbe, počiva na njegovih ramenih, si v nobenem trenutku ne dovoli razkazovati svoje virtuoznosti, tako da si gromki aplavz občinstva prisluži v potu svojega obraza. Režiser od njega zahteva, da lik Raskolnikova poustvari v mešanici intenzivnega fizičnega, skoraj koreografskega izraza in introspekciji človeškega bitja, ki stoji na robu sveta patologije. Gledati njegovo igro je bilo eno največjih doživetij tega festivala.

V igralskem ansamblu je še nekaj stvaritev, ki izstopajo: Ivan Godnič kot sodni preiskovalec, Romana Šalehar kot Sonja in intenzivna oderuhinja Marinke Štern.

Režiserjev talent postane očiten, ko rekvizite omeji na nekaj stolov in preprosto mizo, na kateri se ves čas predstave kadi samovar, in nas osupi, ko se izogne realizmu bolj »eksplicitnih« prizorov in ga nadomesti z brutalno alegorijo razpolovljene lubenice, ki se pred nejevernimi gledalčevimi očmi spremeni v metaforo nasilja.

Še en uspeh XII. izdaje Iberoameriškega festivala, ki, kakor se odvijajo stvari, dokazuje, da je nasledstvo Fanny Mikey prešlo v prave roke: Ani Marthi de Pizarro.

---

vive.in
LAILA ABU SHIHAB

Pošast ali žrtev?

Igralcem Slovenskega mladinskega gledališča bi človek najraje več minut ploskal, ker vsakič, ko stopijo na oder, tam pustijo svojo dušo.

 

Kritika predstave Zločin in kazen.

Čeprav vsi zavidljivo obvladajo gledališko tehniko, je tisti, ki v tej priredbi Zločina in kazni »ukrade«, iz očitnih razlogov Matija Vastl v vlogi Rodiona Romanoviča Raskolnikova.

Nočem izpasti nepravična, ker ne omenjam drugih, ki so brez dvoma zelo dobri, toda protagonistova igra je izvrstna. Gledalec si ne upa niti treniti z očesom, ker noče zamuditi transformacije Raskolnikova, tega, kako v sebi pretresa, ali je bil zločin, ki ga je zagrešil, zavrženo in brezumno dejanje, ali pa opravičuje umor stare oderuhinje, ki je nihče ne mara in katere odsotnost bodo gotovo opazili le redki; gledalec si še na uro boji pogledati, ker noče zamuditi niti trenutka blodenj Raskolnikova, tega, kako ne more ubežati pred lastno vestjo, kako halucinira.

Psihološko bistvo knjige Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega – ki je bila že več desetkrat prenesena na odrske deske in celuloid – se skozi ta lik manifestira v vsej svoji moči (Ali imajo nenavadni ljudje pravico do zločina? Ali sem, če nekoga ubijem, pošast ali žrtev?) in na silovitosti še pridobi prek elementov, ki jih v tej priredbi uvede Diego de Brea, režiser, ki se, kakor trdi programski listič, ki ga gledalci dobijo ob vstopu v dvorano, »počuti kot duhovni otrok« avtorja romana.

Simbolična podoba sekire, ki enako kot za umor lahko služi tudi za rezanje kruha; prizor posilstva Sonje z lubenico, ki jo moški trgajo na kosce, s krvjo omadeževane roke Raskolnikova nas lahko navsezadnje odbijejo ali se nam zagnusijo, vendar so čudoviti.

Scenografija je trezna, ozračje nabito in uporabljenih je nekaj zelo dobro umeščenih glasov iz offa. To, kar počenja Slovensko mladinsko gledališče – ne potuje zaman vse leto po najpomembnejših svetovnih festivalih in prav oni so na Iberoameriški festival do zdaj pripeljali največ produkcij –, je gledališče v svojem najčistejšem izrazu. Brez izumetničenosti.

Medcelinski pretok gledaliških izkušenj

Članica SMG Maruša Geymayer-Oblak je na 12. iberoameriškem gledališkem festivalu (enem izmed največjih mednarodnih gledaliških festivalov na svetu) v kolumbijski prestolnici Bogota vodila petdnevno gledališko delavnico. Osemnajst kolumbijskih igralcev in študentov igre iz cele države se je na delavnici z navdušenjem prepustilo pustolovščini prepoznavanja igralskih orodij, njihovega urjenja in uporabe. Stik je bil lahko še toliko bolj neposreden, ker je Maruša, ki se že nekaj let uči jezika, delavnico lahko sproščeno vodila v španščini, brez posredovanja prevajalcev.

Maruša vzporedno s svojo igralsko kariero poučuje že od leta 1995, ko je 2 leti poučevala na GILŠ-u, legendarni celostni igralski šoli za mlade. Pozneje je poučevala na poletnih šolah doma in v tujini, od leta 2008 pa vodi skupino odraslih na Dramski šoli Barice Blenkuš. V bogatem pedagoškem delu je Maruša razvila svojstveno metodo, temelječo na proučevanju igralskih orodij, ki aktivirajo celoten igralčev instrument, raziskujejo in motivirajo mehanizme imaginacije, hkrati pa aktivno vključujejo telo.

Ne glede na to, da se Maruša v svojem igralskem delu na odru Slovenskega mladinskega gledališča dnevno srečuje z najrazličnejšimi igralskimi izzivi in estetikami, je vsa ta leta svoje znanje in zavest o igri izpopolnjevala na rednih dodatnih izobraževanjih – na gibalnih, glasbenih, butoh in plesnih delavnicah, na studiu za raziskavo igre po metodi Strasberga, na delavnicah po metodi Michaela Čehova itd.

Njene delavnice vključujejo zelo različne elemente. Ogrevanje je navadno zelo fizično, z elementi joge in energetskih vaj, impulzivnostnih in vztrajnostnih vaje, sledi sproščanje, odpiranje glasu in senzorično delo. Ko je sta telo in duh ogreta in zbrana, nastopijo konkretne igralske naloge. Njene delavnice vedno vključujejo improvizacijo s telesom in glasom, delo na kratkih dramskih situacijah s predpisanim dialogom ali na pripravljenih tekstih slušateljev in skupinske improvizacije z natančno določenimi nalogami. Izzivi slušateljem so izbira adekvatnega orodja, sledenje notranjim impulzom in iskanje avtentične uprizoritve. V ustvarjalnem ozračju lahko vsak slušatelj zase odkrije, kje so njegovi potenciali in iz koliko različnih vsebin lahko črpa na poti do vloge.

O izkušnji s kolumbijskimi slušatelji Maruša Geymayer-Oblak pravi: »Slušatelji so me začarali s svojo drugačnostjo, neposrednostjo in iskrenostjo. Ganljivo je videti, s kakšnim spoštovanjem sprejemajo znanje, ki prihaja iz Starega sveta. Deliti svoje izkušnje s kolegi, torej z že zrelimi ustvarjalci, je včasih težko, a v Južni Ameriki je vedno užitek. Med njimi so tako študentje igre, kot pomembni gledališki in televizijski igralci. Letos sta bili v skupini dve pravi zvezdi njihovih telenovel in na zaključni kavi so ju mimoidoči oblegali s prošnjami za avtograme. A delo vseh je bilo pošteno, neverjetno predano in po koncu dneva so si zapisovali vtise, naloge in spraševali za vire oziroma izvor nalog.

Na sami delavnici smo nabrali toliko materiala, da bi v dodatnem dnevu zlahka sestavili predstavo, ki bi ganila in notranje napolnila vsakega gledalca. Teme in motivi, ki so si jih izbirali za improvizacije! Evropejci jih poznamo le iz filmov …

Delavnica je bila zame navdihujoča in čustvena izkušnja in prav težko sem se poslovila od njih.«

Udeleženci delavnice pa so v Knjige vtisov o delu z Marušo med drugim zapisali:

»Moje izkušnje s pedagogi igre so bile vedno nekaj travmatičnega. S tabo, Maruša, pa je bilo drugače. Dala si mi možnost, da sem si ostala zvesta in sem lahko z iskrenostjo delala dobro. Hvala ti, da si tako darežljiva.«

»Hvala ti, ker si nas spomnila, da smo v gledališču svobodni. Odkril sem nekaj senzacionalnih stvari in fascinantnih čustev. Naj živi gledališče!«

»Draga Maruša, hvala ti, da si me spomnila na Šolo, hvala, ker si mi pomagala razbiti vzorce, v katere sem zapadla zaradi stiske na vajah, stiske, narediti predstavo. Delavnica mi je pomagala ponovno srečati lastno dušo, sebe samo in svoj lastni instrument – svoj glas in svoje telo.

»Fascinirana sem nad spoštovanjem, s katerim si nas poučevala in nam vlivala zaupanje. Res mi je bilo prijetno doživeti to izkušnjo, da ne bom nikoli pozabila, da sem občutljiva in da znam sočustvovati.«

»Igralske naloge so mi pomagale razjasniti določene dvome o igri. Čeprav delam že dolgo, so bile vaje, ki smo jih delali v tem tednu, popolnoma drugačne in so me na novo zaznamovale, odprle so mi čutila in me obogatile.«

Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2009 prejme dramska igralka NEDA R. BRIC (za vlogo M v Sli Sarah Kane); članica Slovenskega mladinskega gledališča;

Dramska igralka Neda Rusjan Bric v Slovenskem mladinskem gledališču v sodelovanju z različnimi režiserji – Pograjcem, Hrvatinom, Milerjem, Janežičem, Bergerjem in Tauferjem - ljubitelje gledališča že dobro desetletje in pol navdušuje s svojimi igralskimi stvaritvami.

V Sli Sarah Kane v režiji Vita Tauferja je nastopila v vlogi M. Vlogo je oblikovala z globokim čustvenim doživljanjem, a je kljub temu znala stopiti iz vloge žrtve in nas s samoironizacijo prizemljiti in pripraviti do smeha. Njena interpretacija ponuja polno in bogato gledališko doživetje: na odru se prelevi v žensko v krizi srednjih let, ki v zakajeni barski atmosferi pred nami izstopi iz vloge barske pevke i nas popelje skozi 'inventuro' svojega življenja z neštetimi padci, neizpolnjenimi ambicijami in neizživetimi čustvi. Njen pristanek na dnu, ki so mu botrovale vse projekcije neuresničenih ljubezni, ji niso prinesle pomiritve, temveč so vedno znova povzročale le bolečino in poraz. Neda R. Bric ta karakter z močno igralsko prezenco in disciplino prežema z distanco in humorjem. Odlično igralsko kreacijo plemeniti z bistroumno ustvarjeno notranjo dramaturgijo, njen primorski temperament pa nam s skorajda muzikalno ritmiziranostjo barva vse odtenke svojega, sicer mučno izžetega in obupanega lika. Vloga M tako postane kdorkoli izmed nas. In prav ta kakovost pod odrskimi lučmi v igralkini polnokrvni interpretaciji zažari med nami kot dragocen, krhek biser.

S predstavami Slovenskega mladinskega gledališča je gostovala na odrih tridesetih držav – veliko v Južni in Srednji Ameriki, v ZDA, Egiptu in kar v sedemnajstih evropskih državah – med njimi v Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, na Poljskem in Švedskem. Kot članica vitalnega jedra ansambla, ki skrbi za navzočnost in prepoznavnost slovenske kulture tudi v tujini je razširila in utrdila sloves slovenske gledališke umetnosti v svetu.


Iz obrazložitve strokovne komisije za priznanja ZDUS v sestavi dramski igralec in režiser Nikolaj Jožef Goršič (predsednik), dramska igralka Maja Boh (članica) in dramaturginja Staša Mihelčič (članica).

12. iberoameriški gledališki festival Bogote, ki je eden izmed največjih mednarodnih gledaliških festivalov na svetu, bo v Bogoti potekal od 19. marca do 4. aprila 2010.
Za dva tedna bodo gledališke hiše, cirkusi in performerji zavzeli ulice in odre Bogote.
Letošnji festival bo posvečen argentinski igralki Fanny Mikey, ki je leta 1988 skupaj z domačim gledališkim snovalcem in strokovnjakom Ramirem Osoriem festival tudi ustanovila (tako bo na primer otvoritveni sprevod po mestnih ulicah od Plaze de Toros do Plaze Bolívar vodila 6,7 m visoka lutka Fanny Mikey).
Na programu bodo projekti 65 različnih gledališč iz 35 držav sveta. Iz Slovenije se bodo na festivalu predstavili Slovensko mladinsko gledališče, SNG Maribor (s plesnim projektom Radio and Juliet Edwarda Cluga) in Tomaž Pandur s Kaligulo, ki jo je postavil v koprodukciji zagrebškega gledališča Gavella in Pandur.Theaters.
Omeniti velja še nekatere druge sodelujoče predstave: Medeja (Volksbühne, Berlin) v režiji Franza Castorfa, Hiša divjadi (Needcompany, Bruselj) v režiji Jana Lauwersa, Dež v izvedbi kanadskega gledališča Cirkus Éloize, Poslednji trak Samuela Becketta v režiji Roberta Wilsona (evropska koprodukcija), Zakaj zakaj (Schauspielhaus Zürich) v režiji Petra Brooka itd.
Za časa festivala si bo moč ogledati 128 otroških, 321 uličnih, 45 cirkuških, 42 glasbenih predstav in 36 komedij. Poleg tega se bo predstavilo 66 pripovedovalcev zgodb, 35 glasbenih skupin, priredili bodo celo 7 improvizacijskih lig, stand up komedije in še mnogo drugih zanimivih dogodkov.

Slovensko mladinsko gledališče se bo na znamenitem festivalu v Bogoti predstavilo že devetič. Zanimanje za SMG je v Kolumbiji vedno veliko in naše predstave vedno pritegnejo velik krog občinstva in medijev. Letos se bo Mladinsko, ki na Iberoameriškem gledališkem festivalu velja že kar za nekakšno »blagovno znamko«, predstavilo z Zločinom in kaznijo, ki ga je po romanu F. M. Dostojevskega priredil in zrežiral Diego de Brea. Tudi njega tamkajšnje občinstvo že zelo dobro pozna, saj jih je s svojo režijsko poetiko navdušil že leta 2008, ko je gledališče tam gostovalo s predstavo Somrak Bogov, in dve leti prej s predstavo Kraljica Margot. Zločin in kazen bo na 12. iberoameriškem gledališkem festivalu Bogote na sporedu 25., 26., 27., 28. in 29. marca v gledališču Camarín del Carmen, ki stoji v starem mestnem jedru La Candelaria in ki sprejme okoli 500 gledalcev.

Poleg predstav in uličnih performansov, bo na festivalu organiziranih še veliko drugih dogodkov, kot so delavnice, kolokviji, okrogle mize, pogovori in drugo.
Diego de Brea je bil tudi letos povabljen k sodelovanju, in sicer naj bi poleg Dina Mustafića, režiserja in direktorja festivala MESS, ter Ive Milošević, mlade beograjske režiserke, kot predstavnikov gledališč iz držav bivše Jugoslavije predstavil svoje delo na seminarju Gledališče in aktivizem na Balkanu, ki ga bo vodil Bojan Munjin, zagrebški kritik in teatrolog.
V sklopu tega seminarja bo potekala tudi diskusija, na kateri bodo gostje režiserji Iva Milošević, Dino Mustafić, Aleksander Popovski, Tomaž Pandur in Diego de Brea, moderator pa bo Giorgio Ursini, gledališki strokovnjak in eden od selektorjev festivala.
Festivala se bo udeležila tudi igralka SMG Maruša Geymayer-Oblak, ki bo za kolumbijske študente igre in gledališča vodila petdnevno igralsko delavnico, v kateri bo povezovala elemente igre, glasu, giba in notranjih igralskih vzgibov.

Povezava do internetne strani festivala:
http://www.festivaldeteatro.com.co/ 

Več fotografij lahko najdete tudi na spodnji povezavi:
http://www.mladinsko.com/predstave/ponovitve-200910/zlocin-in-kazen/foto/

---

 

Slovensko mladinsko gledališče se že šestič odpravlja na gostovanje na Poljsko.

Tokrat se bomo s predstavo HIŠA MARIJE POMOČNICE, v soboto, 13. in nedeljo, 14. 3., predstavili na 16. mednarodnem gledališkem festivalu iger, prijetnih in neprijetnih, v Lodžu.


Mednarodni gledališki festival iger, prijetnih in neprijetnih, ki ga pripravljajo v Lodžu, je eden izmed najpomembnejših gledaliških dogodkov na Poljskem. Program festivala zajema širok spekter gledaliških izrazov, od klasičnih do eksperimentalnih. V zadnjih letih je bilo festivalsko dogajanje posvečeno Petru Zelenki, Krystanu Lupi, Krystyni Janda in Danuti Szaflarski, letos pa bosta ob Slovenskem mladinskem gledališču tuja gosta izraelski Teater Habima in berlinsko gledališče Schaubühne.
Selektorica festivala je izbrala predstavo Hiša Marije Pomočnice v režiji Silvana Omerzuja po Cankarjevem romanu.
Likovnika Silvana Omerzuja poznamo predvsem kot avtorja lutk, ki se prelevijo v prefinjene asketske figure; le-te razmišljajo o smislu življenja, magiji smrti, čisti umetnosti in božanski popolnosti, o skrivnosti stvarjenja. Omerzu se je z lutkami, ki oživijo pod vodstvom in v spremstvu igralk in igralcev našega gledališča, lotil Cankarjeve Hiše Marije Pomočnice, kot metuljeva krila krhke pripovedi o poslavljanju mladih, nedolžnih dekliških duš.

Ivan Cankar – Silvan Omerzu
HIŠA MARIJE POMOČNICE
Režija: Silvan Omerzu
Koprodukcija SMG in Umetniškega društva Konj
Igrajo: Daša Doberšek/Asja Kahrimanović k. g., Ana Hribar k. g., Maruša Kink k. g., Katja Povše k. g./Ajda Rooss k. g., Lidija Sušnik k. g., Vesna Vončina k. g., Tina Vrbnjak k. g./Maja Kunšič k. g., Nataša Živković k. g., Olga Kacjan, Draga Potočnjak, Olga Grad, Neda R. Bric, Matej Recer, Marko Mlačnik, Boris Kos, Špela Dolinšek k. g., Eva Jesenovec k. g.

Povezava do internetne strani festivala:

http://www.powszechny.pl/festiwal.php

 

---