V Slovenskem mladinskem gledališču prvič ustvarja hrvaški režiser – pa še pisec, teoretik, performer, igralec – mlajše generacije Oliver Frljić, ki je ljubljansko občinstvo na festivalu Prelet navdušil s svojim Turbofolkom.

Frljića, čigar režije segajo od uličnih performansov pa do uprizoritev v narodnih gledališčih in od otroških predstav do takih, ki so mladoletnim odsvetovane, cenijo gledališki strokovnjaki, a je dobro znan tudi najširšemu občinstvu, saj ga s svojimi provokativnimi in šokantnimi uvidi v sodobno družbeno realnost nikoli ne pusti hladno.

V avtorskem projektu z naslovom Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, se režiser Oliver Frljić z igralci SMG loteva ljubezni in sovraštva do gledališča, spleta norosti in bolečine, ki se mu skupaj prepustijo tisti na odru in tisti v dvorani. Okvir za to preizpraševanje meja umetniške in civilne svobode so fragmenti zgodbe o razpadu II. Jugoslavije, simbolni prostor, v katerega se naseljujejo igralke in igralci z dilemami, s katerimi se srečujemo vsi, a si pred njimi pogosto zatiskamo ušesa in zastiramo oči. Videli bomo skratka osvobodilno fronto Oliverja Frljića.

na sliki Matej Recer, Matija Vastl, Uroš Kaurin, Primož Bezjak, Dario Varga, foto Žiga Koritnik

Krstna izvedba zadnje drame Petra Božiča

20.02.2010 00:21

Vljudno vas vabimo, da se nam v četrtek, 25. 2. 2010, ob 10. uri pridružite na novinarski konferenci, in sicer v dvorani na Stari pošti, kjer vam bodo igralci najprej prikazali odlomek iz predstave, nato pa bo sledil še pogovor z režiserjem Vinkom Möderndorferjem,

direktorico gledališča Uršulo Cetinski in drugimi ustvarjalci predstave.

Šumi, zadnja drama Petra Božiča, je leta 2008 v knjižni obliki izšla v sozaloništvu Slovenskega mladinskega gledališča in Študentske založbe v zbirki Beletrina.

Nastala je po naročilu našega gledališča, tematiko, motiviko in temeljno problematiko deloma črpa iz Božičevega romana Chubby was here (1987), hkrati pa je bolj kot absurdnim enodejankam iz obdobja Odra 57 bližja »postperspektivovski dramatiki«, npr. Komisarju Krišu (1978) in mogoče še bolj Španski kraljici (1985), kot v spremnem besedilu k drami Šumi z naslovom Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča ugotavlja Tomaž Toporišič.

V romanu Chubby was here Božičevi junaki in junakinje z družbenega roba »živijo pekel« (Taras Kermauner), robovi med posameznimi zgodbami v romanu se brišejo in postajajo en sam pripovedni tok o bivanju. Vse zgodbe se vrtijo okoli osrednjega junaka Chubbyja, ki je ves čas odsoten, navdih za ta lik pa je Božiču samooklicani poeta laureatus kulturne revolucije Vojin Kovač - Chubby, eden izmed boemskih gostov ljubljanskega lokala Šumi.

Iz težko pregledne množice usod v romanu Chubby was here je Božič v Šumiju izluščil osem dramskih oseb, Chubby pa ni več zgolj pesnik, ki se v Šumiju druži s sebi podobnimi, temveč predvsem sin, ki izpolnjuje očetovo zadnjo željo in odkriva njegovo preteklost, za katero se zdi, da prerašča v sinovo obsedenost. Šumi je drama o sinu, ki je očeta pokopal na lastnem dvorišču, čez nekaj let pa odkopal njegove kosti in jih pokopal v očetovem rojstnem kraju v Bosni.

Prvi in sklepni prizor drame Šumi se zgodita v istoimenskem lokalu in uokvirjata dramsko dogajanje, kljub temu besedilo vzbuja občutek, da zunanji svet ne obstaja, da dramsko dogajanje v resnici ni ne prostorsko ne časovno determinirano, saj ga določajo predvsem razmerja med dramskimi osebami.

Vinko Möderndorfer, ki je leta 1999 ustvaril odmevni kratki dokumentarni film Človek v šipi – Portret Petra Božiča, bo dramo režiral v maniri nekakšne božičevske Goge; osredotočil se bo na povezanost dramskih oseb, ki je hkrati njihova osamljenost, s posebnim občutkom za like z družbenega roba, ki jih tudi sicer tankočutno obravnava v gledališču, literaturi in na filmu.

Katarina Stegnar in Robert Prebil v sceni iz predstave Šumi

Predstavitev zgoščenke Krizantema na klavirju in pogovor z ustvarjalci

29.01.2010 17:21

petek, 5. 2., ob 19.00
Kavarna UNION
Miklošičeva 1, Ljubljana

Vabimo vas, da se nam pridružite v Kavarni hotela Union,
kjer vam bomo predstavili zgoščenko Krizantema na kavirju.
Janja Majzelj, Nino de Gleria, Jelena Ždrale, Joži Šalej in Blaž Celarec vam
bodo v živo odigrali nekaj šansonov s cedeja, temu pa bo sledil še pogovor.

BOBRI

2. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje

20.01.2010 17:44

Na Bobrih bo od 30. 1. do 8. 2. 2010 v različnih gledališčih kar 64 predstav za otroke in mlade, filmskih projekcij v Kinodvoru in delavnic v galerijah in muzejih v Ljubljani. Prirediteljica festivala je MOL, izvršni producent pa Slovensko mladinsko gledališče. 12.000 brezplačnih vstopnic je od 12. 1. 2010 dalje na voljo v Prodajni galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5.

Pravijo, da nekatera prijateljstva trajajo vse življenje. V mislih imamo predvsem prijateljstva, ki se že v otroštvu sklenejo med ljudmi in se nikoli ne razdrejo. Včasih pa otrokom pravi prijatelj že zelo zgodaj postane tudi umetnost. Spremlja jih v najzgodnejših letih, pa v času odraščanja in tudi potem, ko odrastejo. Bobri so lani na pobudo Mestne občine Ljubljana in pod pokroviteljstvom župana Zorana Jankovića nastali ravno zato, da bi se pri čim večjem številu otrok stkala vez z umetnostjo, ki jim bo morda vse življenje nepogrešljiva sopotnica. »Kulturna vzgoja je temelj, ki omogoča razvoj v samozavestne in odgovorne odrasle,« pravi Zoran Janković.

2. festival Bobri, ki ga organizira Slovensko mladinsko gledališče (SMG) s številmimi sodelavci, se bo na najrazličnejših prizoriščih odvijal med 30. januarjem 2010, ko ga bodo s predstavo Sneguljčica in sedem palčkov v režiji Vita Tauferja odprli v SMG, in 8. februarjem 2010, ko se bo sklenil s koncertom Sonce in sončice po vsem svetu v Kinu Šiška. Na letošnjih Bobrih si boste lahko ogledali kar štiriinšestdeset odrskih dogodkov, gledaliških ali glasbenih prireditev, zanimiv filmski program v Kinodvoru, obiskali boste lahko tudi najrazličnejše ustvarjalne delavnice po ljubljanskih galerijah in muzejih.

Za letošnje Bobre je od 12. januarja 2010 dalje na voljo nekaj več kot 12.000 brezplačnih vstopnic, po katere se je treba odpraviti v center Ljubljane, in sicer na Trg francoske revolucije 5, kjer v bližini Narodne in univerzitetne knjižnice in Križank domuje Prodajna galerija SMG. Tam vas bodo razveselili tudi z imenitno programsko knjižico festivala.

»Na Bobrih je bilo veselo in živahno že lani. Prireditve so obiskovali čisto majhni otroci, ki so v gledališče pristopicljali v spremstvu svojih vzgojiteljic in vzgojiteljev iz vrtcev, pa šolarji in najstniki. To je bila izjemna vzpodbuda za vse umetnike in producente, ki se v Ljubljani ukvarjamo tudi z umetnostjo za najmlajše, spodbuda, iz katere smo črpali veliko dobre volje za pripravo letošnjih Bobrov, ki so programsko še veliko bogatejši in bolj pisani od lanskih,« pravi direktorica SMG Uršula Cetinski.

05.01.2010 22:43

Katalog festivala Bobri v pdf obliki

Bobri_zasplet (.pdf 7.1MB)

Roman, film, gledališče, glasba

Pogovor v klubu SMG, četrtek, 14. januarja, ob 17. uri

13.01.2010 22:34

Peklenska pomaranča je bila najprej roman Anthonyja Burgessa, potem več poskusov, da bi posneli film, potem eksperimentalni performerski film Vinyl Andyja Warholla, potem kultni, kontroverzni in prepovedani film Stanleya Kubricka.

In potem, veliko kasneje, v osemdesetih letih tudi drama Anthonyja Burgessa. Po tej drami je nastala najnovejša predstava Matjaža Pograjca, ki je obeležila tudi njegovo dvanajsto sodelovanje z duom Silence, ki je napisal in skupaj z igralci posnel glasbo za predstavo Peklenska pomaranča Slovenskega mladinskega gledališča.

Dramaturg SMG Tomaž Toporišič se bo v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri spustil v pogovor prav s to umetniško trojico: Matjažem Pograjcem, Borisom Benkom in Primožem Hladnikom.

Naslov pogovora bo Roman, film, gledališče, glasba, okvir pa Knjiga gledališča, letošnja tema pogovorov v SMG, ki bodo prispevek Mladinskega Ljubljani prestolnici knjige.

Primož Hladnik, Boris Benko in Matjaž Pograjc v pogovoru

oblikovanje in izdelava spletnih strani Klaro.si - spletno gostovanje in registracija domen Domovanje.com