V nekaj letnicah



2010

 

2009


2008

  • Evropska komisija Slovenskemu mladinskemu gledališču kot edinemu gledališču podeli naziv Evropski ambasador kulture
  • V tem letu gledališče gostuje v šestih evropskih prestolnicah ter ustvari odmevne premiere.

2007

  • med premierami SMG kar tri mednarodne koprodukcije: Visoka pesem v režiji Jana Decorta v sodelovanju z Bloet vzw. in Kaaitheatrom, velika mednarodna koprodukcija (glavni producent Troubleyn) Rekviem za metamorfozo v režiji Jana Fabra, ki doživi premiero na Salzburških slavnostnih igrah, in Don Juan. Kdo? / Don Juan. Who? v režiji Anne Furse in koprodukciji z Athletes of the Heart; gostovanje Visoke pesmi na festivalu Evropske unije Europalia; praznovanje petdesetletnice SMG z razstavo Matjaža Vipotnika v MGLC, izidom monografije o SMG in prvim festivalom SMG (zgoščen prerez ustvarjalnosti SMG v sezoni in gostujoče predstave duhovno sorodnih gledališč)

2006

  • direktorica in umetniški vodja SMG Uršula Cetinski; velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Fragile! v režiji Matjaža Pograjca, poleg nje še 7 drugih Borštnikovih nagrad predstavam SMG; Fragile! gostuje na festivalu Evropske unije Europalia

2004

  • nagrada villanueva projektu Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? v režiji Matjaža Pograjca kot eni izmed najboljših tujih predstav leta na Kubi; gostovanje v Dublinu v okviru slovesnosti ob praznovanju širitve Evropske unije s predstavo Supremat Dragana Živadinova

2003

  • dnevnik el Nuevo Herald je Hišo Bernarde Alba v režiji Matjaža Pograjca razglasil za »najbolj vznemirljivo predstavo leta, popoln spektakel in najbolj inovativno predstavo Mednarodnega festivala hispanskega gledališča«; umetniški vodja Matjaž Berger

2002

  • nagrada Združenja mehiških gledaliških kritikov (AMCT) za najboljšo tujo produkcijo leta v Mehiki Snu kresne noči

2001

  • gostovanje predstave Silence Silence Silence v gledališču La MaMa v New Yorku; festival Mittelfest posveti poseben programski segment, imenovan Progetto Mladinsko SMG kot primeru inovativnega in vitalnega evropskega gledališča ter ga predstavi s tremi projekti (Sigmund Freud: Die Traumdeutung, režija Matjaž Berger; Heiner Müller: Naloga (Spomin na revolucijo), režija Eduard Miler; Shakespeare – Rozman: Sen kresne noči, režija Vito Taufer)

1997

  • umetniški vodja Tomaž Toporišič (od leta 1995 v. d.)

1996


1995

  • velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Lepa Vida Damirja Zlatarja Freya

1994

  • Šeherezada je razglašena za najboljšo tujo predstavo leta v Argentini

1993

  • gostovanje s petimi predstavami na festivalu Milano Oltre v Italiji

1991

  • gostovanja v Nemčiji (z Dramskim observatorijem Zenit v režiji Dragana Živadinova na festivalu Theater der Welt v Berlinu), v Franciji in v Mehiki (festival Toc-toc v Grenoblu in Gran Festival v Cuidadu de México s predstavo Odisej in sin) v času slovenske osamosvojitvene vojne; Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji; umetniški vodja Eduard Miler

1990

  • Borštnikova diploma ansamblu SMG za posebne dosežke in doslednost v kolektivni igri, ki zmeraj znova ustvari času ustrezno senzibilnost; nagrada Združenja mehiških gledaliških kritikov (AMCT) Šeherezadi za najboljšo tujo produkcijo leta v Mehiki in tri nagrade na Gran festivalu v Cuidadu de México; zlati lovorjev venec predstavi Odisej in sin ali Svet in dom Vena in Vita Tauferja; v devetdesetih letih je SMG postalo prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev  in po fenomenu ansambelske energije ter utrdilo svojo navzočnost na evropskih in zunajevropskih festivalih, ki se jih redno udeležuje

1989

  • Župančičeva nagrada ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča za ustvarjalne dosežke v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem gledališkem prostoru; zlati lovorjev venec na festivalu MES predstavi Šeherezada Iva Svetine v režiji Tomaža Pandurja; Ducie Award predstavi Zenit za najbolj izjemne dogodke v jugoslovanskem gledališču za leto 1988; predstava Šeherezada je bila proglašena za najboljšo predstavo sezone v Jugoslaviji in je prejela kipec Talije in Melpomene; Šeherezada je bila proglašena za najboljšo predstavo festivala Bitef

1988


1987

  • zlati lovorjevi venci za Blodnje (režija Dušan Jovanović) in Bese (režija Janez Pipan) na festivalu MES

1985

  • gostovanje predstave Missa in a minor na festivalu LIFT v Londonu; pet nagrad (med drugim za besedilo, za predstavo v celoti in za glavno žensko vlogo) predstavi Ana Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića na festivalu Sterijevo pozorje; Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji; umetniški vodja Ivo Svetina

1983


1981

  • velika nagrada Bitefa (Beograd) za Misso in a minor v režiji Ljubiša Ristića (nagrada je prvič podeljena »domači« predstavi, torej predstavi s področja bivše Jugoslavije)

1980

  • SMG se začne oblikovati v organizem, ki povezuje drznost gledaliških raziskav in politično provokativnost programa

1979

  • preimenovanje iz Mladinskega gledališča v Slovensko mladinsko gledališče in odcepitev od Pionirskega doma

1978

  • umetniški vodja Dušan Jovanović, direktor gledališča Petar Jović

1977


1976


1975

  • prvo mednarodno gostovanje (Minoli-Grünov Vilinček z lune v režiji Mileta Koruna v Hamburgu); velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Žrtve mode bum bum Dušana Jovanovića

1973

  • velika nagrada Borštnikovega srečanja (Maribor) predstavi Androkles in lev v režiji Mileta Koruna (nagrada je bila prvič podeljena »otroški predstavi«)

1972

  • umetniški vodja Dominik Smole; težnja po subtilnejših notranjih akcentih in večji poetični intenziteti

1969

  • nagrada Mesta Ljubljane – korak h dokončni uveljavitvi gledališča; umetniški vodja Dušan Mlakar

1963

  • priključitev Pionirskemu domu, umetniško vodstvo prevzame Tone Pavček (do leta 1969, od 1967 skupaj z Dušanom Mlakarjem); gledališče si prizadeva izboriti si mesto v slovenskem kulturnem prostoru in si zgraditi močno zaledje

1958

  • prehod iz oddelka knjižnice v samostojno ustanovo v okviru Ljubljanskega festivala, selitev v dvorano »Soča« (današnjo zgornjo dvorano gledališča)

12. maj 1956

  • premiera prve predstave, Carja Trojana kozja ušesa Ljubiše Đokića, v režiji Balbine Battelino Baranović, v Viteški dvorani Križank

25. december 1955

  • ustanovitev gledališča v okviru oddelka Pionirske knjižnice; ustanoviteljica in umetniška voditeljica Balbina Battelino Baranović
 
Heiner Mueller: Naloga, režija Eduard Miler, 1998





 
Emil Filipčič: Ujetniki svobode, režija Janez Pipan, 1982


 
Vitomil Zupan: Levitan, režija Ljubiša Ristić, 1985



 
Emil Filipčič: Atlantida, režija Vito Taufer, 1988











Kdo se boji Tennesseja Williamsa?, režija Matjaž Pograjc, 1999
















Ivo Svetina: Šeherezada, režija Tomaž Pandur, 1989















Nil, Evfrat, Tigris (1963),
režija Balbina Battelino Baranovič, na sliki Alja Tkačev, Mina Jeraj, Brane Ivanc, Miro Veber, Božo Vovk
 
 
 
Pograjc, Kdo se boji Tenneesseeja Williamsa, 1999
Jovanović: Žrtve mode bum, bum, 1975
Pohujšanje po Cankarju, režija Martin Kušej, 1991
B. M. Koltes: Roberto Zucco, režija Matjaž Pograjc, 1994
 
Pasolini. Amado mio, režija Ivan Peternelj, 2009
Herve Guibert: Mlado meso, režija Ivica Buljan, 2008
Brata Grimm / Vito Taufer: Sneguljčica in sedem palčkov,2003
Matjaž Pograjc: Hiša Bernarda Alba, 2000