Barbara Skubic: Zgodovina Mladinskega gledališča od ustanovitve do leta 1980
[.pdf, 1.139 KB]

Tomaž Toporišič: Od političnega gledališča h gledališču podob. Slovensko mladinsko gledališče osemdesetih let 20. stoletja
[.pdf, 341 KB]

Tomaž Toporišič: Zapeljevanje gledališča, SMG na prelomu tisočletij
[.pdf, 1.114 KB]

Slovensko mladinsko gledališče v letu 2006 praznuje petdesetletnico svojega delovanja. V teh petih desetletjih je njegova pojavnost zaznamovala vse teritorije, dežele, kontekste, v katerih je skozi najmodernejši gledališki jezik razvijala in preverjala snovi in teme najradikalnejših človekovih in civilizacijskih preizpraševanj.

SMG je mesto umetniškega vznika številnih gledaliških osebnosti, ki so znotraj poti inovacij, eksperimentov, drznih in ekstremnih poetik tudi evropsko in svetovno uveljavile poseben slog različnih poetik, ki so v tem gledališču prepoznale kontekst napredovanja v svet simulakrov, fantazem in tehnološko-znanstvenih možnosti. Žrtve mode bum bum, Peržani, Missa in a minor, Romeo in Julija – Komentarji, Razredni sovražnik, Ana, Strah in pogum, Alica v čudežni deželi, Dramski observatorij Zenit, Šeherezada, Roberto Zucco, Gospodična Julija, Silence Silence Silence, Sen kresne noči – in številne druge so predstave, ki so na zemljevid sveta položile simbole SMG. Nancy, Hamburg, Beograd, London, Moskva, Essen, Cardiff, Lizbona, Madrid, Bogotá, New York so samo nekatere od osvojenih točk tega zemljevida. Značilnost SMG je zlasti njegovo posebno mesto na prestižnih festivalih v Severni in Južni Ameriki, kjer ansambel, predstave in režiserji poleg najvišjih ocen kritikov in komentatorjev dobivajo tudi najvišje nagrade (denimo Šeherezada za najboljšo predstavo II. Gran Festivala de Ciudad de México leta 1990, nagrada villanueva za predstavo Kdo se boji Tenneseeja Williamsa? leta 2003 na Kubi,  Hišo Bernarde Alba je dnevnik el Nuevo Herald razglasil »za najbolj vznemirljivo predstavo leta 2002«) ...

Obeležitev petdesetletnice smo zastavili kot interdisciplinarni projekt, ki ima hkrati »raziskovalno-zgodovinske« in »simbolno-slavnostne« ambicije. Prve, ker do sedaj še ni bila opravljena integralna zgodovinsko-gledališka raziskava tega paradigmatičnega slovenskega in mednarodnega gledališča, in druge, ker polstoletna navzočnost v slovenski gledališki kulturi, v sodelovanju pri kulturnih in nacionalnih prelomih ter predstavljanju Slovenije na najpomembnejših svetovnih gledaliških festivalih pomeni bogato soustvarjanje neke družbe (naroda, države).