Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl

Che Guevara


Režija: Tomaž Štrucl

Premiera: 28. 9. 2005



Opis

Leta 1965 Che v razpadajočem apartmaju v Pragi na prenosnem kasetofonu prvič sliši mlado britansko pop skupino The Beatles. To leto tudi napoveduje zaton njegove politične kariere, čeprav se na koncertih omenjene glasbene skupine v velikem številu pojavljajo njegove fotografije in John Lennon ponosno izjavlja: »Yes!« za Cheja in »No!« za vojno v Vietnamu.

Od takrat naprej se mladina, tako bogato razočarana, ponosno identificira z antijunakom, gverilcem in marksistom, da njegova podoba postane prodajna uspešnica najmlajše industrije – pop glasbe. Chejeva navzočnost na rock in pop koncertih, nogometnih tekmah po Nemčiji, Italiji ali Argentini danes ni naključna. Rock koncerti so liturgični centri mladinske kulture in tovarne sanj vedno sledijo povpraševanju trga. Tu glasbena industrija takoj najde svoj profit. V okoljih, obsedenih z nogometom, klubi svojim navijačem prek Chejevega mita izražajo svojo pripadnost, neke vrste družinsko zavezanost, predanost. Nič ni naključno v sodobnem svetu popularne kulture in zato je danes Che popolnoma domač na največjih stadionih sveta, v modernih kolosejih, kjer se soočata mladina in oblast oziroma »raja« in moč. Che je tam, kjer je mladina, in njegova podoba zagotavlja najvišjo stopnjo … kaosa.

Je mladini danes sploh pomembno, kdo je bil Che?

Otrok »modernih« staršev srednjega sloja, astmatik in obenem velik ljubitelj cigar, ženskar, čeprav številni biografi poudarjajo, da ni pretirano rad skrbel za osebno higieno, človek, ki je pomotoma dvignil roko, ko je Fidel Castro ustanavljal Narodno banko Kube in vprašal navzoče, ali je kdo v dvorani »ekonomist«. Che je slišal »komunist«, dvignil roko in kubansko ekonomijo »novega socializma« popeljal stoletje nazaj.

To pop industrije ne zanima.

Comandante Guevara je mit, »kul« tip, frajer … mirovnik, antiglobalist, antibushist, skratka posthumni borec proti ameriški dominaciji v svetu.

Ali pa vendarle samo pop ikona?

Sam je zase nekoč dejal, da je bolj kot od svoje puške odvisen od inhalatorja.

Ne zanima me Che kot zgodovinski mit.

Niti kronologija ne resnica.

Tudi kostumska drama ne.

Zame je Fidel Castro samo smešen starček z brado in CIA samo tri črke.

Zanima me mladenič nemirnega duha na majici sedemnajstletnega mulca, ki pojma nima, zakaj ga pravzaprav nosi!

Tomaž Štrucl
 
     
 

Zasedba


Igrajo:
Sebastijan Cavazza - Ernesto Che Guevara
Uroš Maček
- Alberto Granado, Raúl Castro, Polkovnik Carrillo, Mario Terán, Sodelujoči na spletnem foru
Draga Potočnjak
- Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu
Ivan Rupnik
- Fidel Castro, Senator 1, Sodelujoči na spletnem forumu
Romana Šalehar
- Lunova žena, Zoila Rodríguez, Aleida March, Tamara Bunke – Tania, Sodelujoča na spletnem f
Matija Vastl
- Camilo Guevara, Luna, Juan Almeida, Senator 2, Félix Rodríguez, Sodelujoči na spletnem for
Franc Ažman
- Vesoljec, Stražar
Boštjan Kljakič
- Vesoljec, Stražar
Miha Žorž
- Radijski napovedovalec
 
     
  prikaži celotno zasedbo  
     
  Avtorja:
Draga Potočnjak
Tomaž Štrucl


Lektorica:
Mateja Dermelj

Kostumografija:
Nataša Recer

Glasba:
Borut Praper
Rok Predin
Sur
Pussyfinger


Besedila songov:
Rok Predin
Monika Fritz
Tomaž Pangeršič


Lučno oblikovanje:
Matjaž Brišar
Tomaž Štrucl


Oblikovanje maske:
Barbara Pavlin

Vodja predstave:
Janez Pavlovčič

Celostno oblikovanje:
Luka Umek

Svetovalka za španščino:
Tina Malič
 
     

Trenutno ni terminov.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Ne strinjam se