24. avgusta 1572 se je zgodil največji množični pokol v zgodovini Francije, obenem pa ena »najslovitejših« monstruoznosti te vrste v evropski zgodovini sploh. Ime je dobila po svetniku, ki mu je posvečen ta dan: šentjernejska noč. V tej noči, katere budni začetek je oznanil zvon na grajskem stolpu, so katoliški mogočniki Francije pobili vodje protestantov, kar je sprožilo množično klanje, v katero je strmoglavil ves Pariz, kmalu pa se je razširilo tudi po deželi. V nekaj dneh so pobili več tisoč francoskih protestantov – ki so bili seveda tudi politični nasprotniki kraljevske družine in visokega plemstva. Natančnih koordinat, pobudnikov, akterjev pa tudi obsega teh dogodkov zgodovina še do danes ni ugotovila.
V središču zgodbe, ki predstavlja vrhunec dolgega in nasilnega procesa tranzicije francoskih dežel v nacionalno državo, je kraljevska družina Valois. Ta bizarni rodbinski klan si na vse kriplje prizadeva ohraniti oblast; politiko pa vodijo z manipulacijami in intrigami, političnimi porokami in nelojalnimi zavezništvi, s skrivnimi umori, strupi in »orodji« okultnih ved. A če so navzven nevarni, tudi navznoter niso nič bolj harmonični: medsebojna ljubosumja in polaščanja, zlorabe in prevare, spolni razvrat in incest jih spremenijo v krdelo, ki se uniči samo. Nič čudnega, da so bili, s kraljico materjo na čelu, oblikovani kot vzorčna podoba dekadentnosti neke oblastne klike. Katarina Medičejska, mogočna intrigantka in domnevna struparka, ki je prek svojih sinov na prestolu obvladovala politiko države, in ti sinovi, ki so živeli v dekadenci in so mladi umirali od neznanih bolezni, so postali prava legenda, ki je navdihovala pisce najrazličnejših vrst, pa tudi umetnike (Balzac, Mérimée, H. Mann …). Podoben navdih predstavlja tudi njena hči Margareta, imenovana Margot, menda najlepša, najbolj poželenje vzbujajoča in tudi najinteligentnejša ženska svojega časa, ki jo je družina poročila iz slabo domišljenega političnega interesa.
cena:15,50 EUR
dijaki, študentje, brezposelni, upokojenci, invalidi: 9,50 EUR
Pri spletnem nakupu popustov ni moč uveljavljati. |
|
| |
|
|
| |
Zasedba
Igrajo:
Maruša Geymayer-Oblak - Katarina Medičejska (kraljica mati)
Pavle Ravnohrib - Karel IX., njen sin, kralj Francije
Marko Mlačnik - Vojvoda Anžu, Karlov mlajši brat
Uroš Maček - Vojvoda Alençon, Karlov najmlajši brat
Romana Šalehar - Margareta, imenovana Margot, Karlova sestra, kraljica Navarska
Matej Recer - Henrik Navarski, njen mož, kralj Navarski
Olga Grad - Gillone, družabnica kraljice Navarske
Željko Hrs - Vojvoda Guise
Jadranka Tomažič - Karlova dojilja, navzoča skoraj vedno, ko je navzoč kralj
Eva Kraš - Baronica de Sauve, ljubica Henrika Navarskega
Niko Goršič - Admiral Coligny, vodja hugenotov
Akira Hasegawa - Princ Condé, hugenot
Boris Kos - Princ Condé, hugenot
Marko Plantan - Joseph de la Mole, provansalski plemič, hugenot
Sandi Pavlin - René, Florentinec, kozmetik, vedeževalec in strupar kraljice matere
Matija Vastl - Maurevel, hugenotski odpadnik |
|
| |
|
|
| |
prikaži celotno zasedbo |
|
| |
|
|
| |
Dramaturgija:
Diana Koloini
Asistent dramaturgije (študijsko):
Matjaž Briški
Scenografija:
Diego de Brea
Kostumografija:
Diego de Brea
Asistentka kostumografije:
Nataša Recer
Glasba:
Aldo Kumar
Oblikovanje zvoka:
Silvo Zupančič
Tonsko vodstvo:
Marijan Sajovic
Oblikovanje luči:
Igor Berginc
Oblikovanje maske:
Barbara Pavlin
Vodja predstave:
Mitja Trampuš
Lastnik labradorca Šana:
Zlato Berdajs |
|
| |
|
|
|
