Kritike
Večer
22. 9. 2007
Najstniška melodrama
Po ogledu premiere lahko z gotovostjo zapišem, da je ta uprizoritev eden boljših načinov, kako privabiti v gledališče mladino, ki razmišlja približno tako kot Ravenhillovi junaki: »To je enaindvejseto stoletje. Gledališki klub je za luzerje.«
[…]
Vito Taufer je […] mojstrsko ustvaril predstavo, ki je privlačna v vseh svojih spektakelskih razsežnostih. Režija jo dozira postopoma, premišljeno (dramaturg Tomaž Toporišič), počasi stopnjuje njen ritem in tempo vse do vrhunca, insceniranega koncerta, in ta je pravi »šus«, njegov »drive« (ne le najstniškega) gledalca naravnost preplavi in potegne vase (avtor glasbe je Saša Lošić), k čemur pripomorejo tudi štiri igralke v parterju. Potem se ritem umirja vse do dramatičnega konca.
[…] Vse vloge so natančno izdelane, vsak igralec posebej je skozi transformacijo dobro okarakteriziral svojo osebo, iznašel kak prikupen detajl, posrečeno gesto, držo ali register, nato pa so vsi skupaj zafunkcionirali tudi kot ubrana ekipa, kar se v predstavah s skoraj dvajset nastopajočimi ne zgodi ravno pogosto.
Kok ti men zdej dol visiš je vsekakor zelo zabavna predstava in zato ima vse možnosti, da postane (ne le) mladinska uspešnica.
Amelia Kraigher
Delo
17. 9. 2007
»Bodi zvezda!«
Kok ti men zdej dol visiš je zlasti posrečena repertoarna uprizoritev za mladino […], ki zase težko najde teme iz lastnega sveta. V prid Ravenhillu in Tauferju je treba najprej omeniti jezik (besedilo je duhovito prevedel J. J. Kenda, lektorica je bila M. Dermelj), ki ga igralska ekipa kljub starostni oddaljenosti od junakov govori, kot da bi bil njihov. Nato se v besedilu in postavitvi razkrije nekaj posrečenih tematskih ali dramaturških motivov iz evropske dramske tradicije, iz Aristofana, Molièra, Shakespeara ali Maurivauxa, pomenljivo pa je tudi uprizarjanje igre v igi, ki mlademu gledalcu s preprostimi potezami prikaže tako čare kot pasti gledališča v temeljnem odnosu med lažjo in resnico.
Blaž Lukan
Radio Slovenija - Danes do trinajstih
15. 9. 2007
Kok ti men zdej dol visiš je najprej in predvsem veličastna zabava ob inscenaciji koščka najstniškega sveta, ki ga zna
Vito Taufer na osnovi nezahtevnega testa pokazati v vseh kontrastih in karikiranjih, pri čemer sodelujejo seveda izjemni igralci, kot so
Janja Majzelj in
Matija Vastl,
Romana Šalehar,
Neda R. Bric in Mojca Partljič ter
Uroš Maček,
Robert Prebil,
Boris Kos, glavni kreatorji gledališke iluzije, v kateri je vse mogoče. In zgodi se predstava, že zdaj je mogoče reči, uspešnica, saj jo bo predvsem mlada publika nedvomno gledala še in še, tudi zaradi pop glasbe Saše Lošića, ki presega večino tega, kar slišimo danes od slavnih pop zvezdnikov.
Tadeja Krečič
Nedelo
23. 9. 2007
Punce, bivši in slava
Zabavno in »namerno vzgojno komedijo s tezo«, kot jo je povzel dramaturg Tomaž Toporišič, je avtor Mark Ravenhill napisal zato, da bi jo kot del šolskega gledališkega programa uprizarjale mladinske skupine. V njej je v današnji čas prestavil priljubljeno Molièrovo enodejanko Smešni preciozi, tako da je takratno obsedenost z dogajanjem na dvoru in manirami obrnil v sodobno obsedenost s slavo in prepoznavnostjo. Igra z izvirnim naslovom Totally Over You je tako »vžgala«, da jo je uprizorilo že kakšnih 35 mladinskih skupin v Veliki Britaniji in številne drugod po svetu. Prevod Jakoba J. Kende je igriv in pisan na kožo odraščajočih, a komedija ni namenjena le njim. Ob njej se lahko noro zabavajo tako tisti odrasli, ki se želijo do solz nasmejati, zapeti in poskakovati ob ritmih glasbe, kot tisti, ki vedo, da so odraščajoči le ogledalo odraslih, in ki zbirajo dokaze o splošni plehkosti potrošniško usmerjene družbe, v kateri vsakdanje življenje narekujejo dnevni horoskopi, pogovori pa se vrtijo o tem, kaj pišejo trač revije.
V. P.
