| Premiere 2011/12 |
| Ponovitve 2011/12 |
| Mefisto |
| Pohujšanje v dolini šentflorjanski |
| Diva svetnica mati prasica |
| Oliver Twist |
| Zadnji ples Nižinskega |
| Vampir |
| Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! |
| Šumi |
| Peklenska pomaranča |
| Amado mio |
| Krizantema na klavirju |
| Eda - zgodba bratov Rusjan |
| Zločin in kazen |
| Kok ti men zdej dol visiš |
| Pekarna Mišmaš |
| Ljubezen na smrt |
| Kekec |
| Sneguljčica in sedem palčkov |
| Pika |
| Za otroke in mladino |
| Festival Bobri |
| Festival Prelet |
| Arhiv predstav |
| Pogovori v klubu |
| Simpozij o Petru Božiču |
Klaus Mann – Žanina Mirčevska
Mefisto
Režija: Eduard Miler
Premiera: 25. 5. 2011
Opis
Roman Mefisto (1936) je zgodnje literarno pričevanje o vzponu nacizma. Klaus Mann, sin Thomasa Manna, je eden najpomembnejših predstavnikov emigrantske, protinacistične književnosti. Leta 1949 si je razočaran nad povojno Evropo v Cannesu vzel življenje. »Pogodba s hudičem«, ki jo v Mefistu z nacisti sklene igralec Hendrik Höfgen, je pomembna tema za vse režime in vse čase. Smo za ceno družbenega uspeha pripravljeni hoditi po truplih? Mefisto je najboljši primer prepletanja avtobiografskih elementov in fikcijske domišljije, uokvirjen v strašljivo dobo vznika in prvih simptomov ter potem že realnih groženj nacizma. Ta roman o Mefistu – Gründgensu, izdajalskem intelektualcu, ki prostituira svoj talent za ceno minljive slave, je Žanina Mirčevska dramatizirala v gledališko predlogo, s katero se po skorajda desetletju v naše gledališče vrača eden najbolj doslednih in intrigantnih režiserjev tega prostora Eduard Miler. V novi predstavi za Slovensko mladinsko gledališče si postavlja vprašanja in nanje odgovarja z gledališko domišljijo in igralsko prezenco: Kaj nam omogoča Mefisto? Locirati tiste mefistovske mehanizme, ki tudi danes poganjajo obrat gledališča in predvsem igralca narcisa, ki je pripravljen za slavo – pretiravamo – izdati svoje najbližje? In naprej: Kakšno vrsto krize spola uteleša Mefisto? In še naprej: Mar tudi danes obstaja (mogoče še celo močnejša) povezava med gledališko in politično igro? Kakšna je politika gledališča, ki to igro omogoča? |
|