Radio Slovenija 1
Dogodki in odmevi
12. 12. 2010
Uprizoritev, postavljena na veliko poševno rampo z velikim številom navpičnih palic, delo skupine Estríhi in ométi, je narativno linearno zasnovana in v epizodnih prizorih sledimo turbulencam Oliverjevih stikov, najprej z gospodo dolgih nosov, pokvarjenimi pokrovitelji sirotišnice, nato z brezobraznimi meščani Londona, pa stolpu tatičev pod vodstvom premetenega Fagina, v vlogi katerega blesti Ivan Peternelj, in končno z gospodom Brownlowom v upodobitvi Roberta Prebila. Upizoritev poleg igralskih kreacij svoj največji potencial najde v učinkovitih kombinacijah svetlobnega in kostumskega vizualnega izraza, ki sta jih ustvarila Tomaž Štrucl in Mateja Benedetti, ter maski Barbare Pavlin. Nadgrajuje jih glasba dua Silence in v veliki meri prisotna koreografija Branka Potočana. Dinamično odrsko dogajanje preseže dogodkovno linearnost in epizodne nejasnosti v dramaturgiji priredbe, in tako s svojim šarmom gledalca popelje v svet Oliverjeve otroške nedolžnosti in upanja v srečen konec.
Petra Tanko
MMC RTV SLO
Oliver Twist – čudno ime, čuden svet
13. 12 2010
Poudarjeno dinamična in estetizirana, ponekod surova, artificielno groba fizičnost Pograjčevega prepoznavnega sloga ustvarjanja se v tem dopolnjuje s premišljeno vizualno podobo v estetsko ubrano in privlačno celoto Pograjčevega teatra, ki ji je najti tudi ustreznico v citatni oznaki »Kajti teater mora biti privlačen, na vse način lep«, kot zapiše Blažka Müller Pograjc v gledališkem listu. […] In če govorimo o zgodbi Oliverja Twista, se ta izriše predvsem kot zgodba sveta, pokvarjenega in izkoriščevalskega, manipulativnega in vase usmerjenega (kljub gospodu Brownlowu, dobrotniku, ki Oliverja na koncu vzame v svojo skrb), ki nemočne z lahkoto odriva, zapušča in uporablja v lastno korist.
V izrisovanju družbe, ki se s tem 'nedolžnim' (kar sicer dandanes težko zapišemo in beremo brez cinizma) dečkom poigrava, uprizoritev pomenljivo ubira le drobne globlje pomenske zaznamke: karikirani karakterji oseb, ki posedujejo moč (predstojniki ubožnice, sodnik, vodja tolpe tatičev Fagin), uporaba črnih pustnih mask za oči, belih mask z dolgimi nosovi, londonski tatiči kot tolpa 'zadetih' mladostnikov, se vklapljajo v estetizacijo giba in mask, nastopajo kot nosilci dodatnih pomenov, če jih želimo razbirati, ter hkrati v njih prepoznavamo drobne aktualizacije na današnji ali kateri drug čas. Oliver Twist – ne več zgodba zapuščenega siromaka viktorijanske Anglije, ampak zgodba vseh časov; niti ne zgodba izkoriščanih otrok revnejših držav, ampak zgodba močnih in podrejenih, manipulatorjev in »poštenih«, usmerjanja usode in sprejemanja, kar ti življenje prinese?
Nika Arhar
Delo
»Deček z obrobja (dogajanja)«
14. 12. 2010
Priredba dramaturginje Blažke Müller Pograjc, ki hote ali nehote aludira tudi na film Polanskega iz leta 2005, dramaturški lok napne v slogu logičnega kronološkega sosledja, ki pa ga naknadne režijske geste vendarle izumetničeno pospešijo. Tovrsten koncept je dvorezen, tvegan, tudi drzen, kot je v resnici prav takšna sleherna uprizoritev, namenjena »vsem generacijam«. Odvzem nekaterih bistvenih psiholoških razvojnih nians Pograjc na drugi strani »uravna« s tem, da črno-belost likov prikaže transparentno in v vsej njihovi barvitosti; celotna igralska zasedba je suverena v svoji karikirani prikupnosti, pa naj je karakter še tako zloben. […] Pograjc si ne zatiska oči pred nasiljem, družbeno pogojeno nepravičnostjo, ustrahovanjem, korupcijo in obenem tudi ničesar na drugi strani ne idealizira.
Zala Dobovšek
