| Anna Furse je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja štipendistka Kraljevega baleta (The Royal Ballet). Nato je leta 1971 študirala na pariškem Mednarodnem centru za gledališke raziskave (International Centre for Theatre Research – CIRT) pri Petru Brooku in v letih 1975–76 na Poljskem v Gledališkem laboratoriju (Teatr Laboratorium) Jerzyja Grotowskega. Je režiserka in avtorica več kot petdesetih predstav, s katerimi je gostovala po Združenem kraljestvu, Aziji, ZDA in Evropi. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Ukvarja se tudi z dramatiko; njene drame so izšle v knjižni izdaji, bile so prevedene v češčino in danščino, uprizorili pa so jih v ZDA, Kanadi, v Maleziji, na Filipinih, na Češkem ter na Danskem (Kopenhagen – mesto kulture 1996). Je predstojnica katedre za podiplomski študij iz scenskih umetnosti na vodilni britanski umetniški univerzi Goldsmiths, kjer je bila pred kratkim nagrajena s za režijo javnih študijskih produkcij. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je umetniško vodila gledališče novega pisanja Paines Plough. Takrat je ustvarila na primer pionirsko angleško-francosko adaptacijo romana Georgea Orwella Down and Out in Paris and London, ki jo je uprizorila z devetimi dvojezičnimi igralci in stotimi statisti v opuščeni klavnici v Chalonu sur Saône. Produkcijo so francoski mediji navdušeno sprejeli in Bernard Sobel jo je povabil v Théâtre de Gennevilliers v Parizu. Gostovala je po vodilnih repertoarnih gledališčih v Veliki Britaniji in zunaj nje ter igrala na odrih glasgowskega Tramwaya in londonskih studiev Riverside. Odkar je leta 1995 zapustila gledališče Paines Plough, je Anna Furse svobodna umetnica in pogodbeno dela v Veliki Britaniji in v tujini – med drugim tudi v Sloveniji, kjer je leta 1998 za Cankarjev dom zrežirala predstavo Kaspar: Speech Torture (Kaspar: Govorno mučenje), ki je gostovala v Bologni in odprla festival Pandora 2000 na Dunaju. Leta 2003 je ustanovila gledališče Athletes of the Heart, ki je financirano projektno, in v njem ustvarja svoje predstave, ki se še vedno odlikujejo po prodorni tematiki, izraženi prek ekspresionističnega fizičnega gledališča. Na njene stvaritve močno vpliva tudi njeno zanimanje za tehnologijo. |
|