| Jan Fabre (Antwerpen, 1958) je doma in v tujini dobro znan kot eden najbolj inovativnih in mnogostranskih sodobnih avtorjev. V zadnjih petindvajsetih letih je deloval kot performer, gledališčnik, koreograf, operni ustvarjalec, pisec in umetnik. Zanj je značilno, da razširi horizonte vsakega žanra, ki se ga loti, in njegova umetniška pot je vseskozi zaznamovana s kontroverznostjo. V poznih sedemdesetih je še zelo mladi Jan Fabre požel vsespološno navdušenje kot performer; v svojih »denarnih performansih« je zažigal svežnje denarja, ki mu ga je dalo občinstvo, njihov pepel pa uporabil za risanje. Leta 1982 je v Het is theater zoals te verwachten en te voorzien was nastavil bombo pod sedeže v tedaj vodilni gledališki ustanovi. Svoj sloves je potrdil dve leti pozneje z delom De macht der theaterlijke dwaasheden, ki ga je ustvaril na povabilo Beneškega bienala. Ti dve deli omenja vsa literatura o sodobnem gledališču in sta prepotovali svet. Medtem je Jan Fabre dozorel v enega najbolj mnogostranskih umetnikov na mednarodnem prizorišču. Prelamlja z obstoječimi gledališkimi kodi in vpeljuje »real time performance« – izvedbe v dejanskem času, znane tudi pod imenom »žive instalacije« – ter raziskuje radikalne koreografske možnosti, s čimer naj bi pripomogel k preporodu klasičnega plesa. Telo v vseh svojih oblikah je namreč že vse od zgodnjih osemdesetih pa do danes predmet raziskav Jana Fabra. Njegove igre predstavljajo izjemno zbirko miniatur odprtega sloga. Njegovi zadnji produkciji, Je suis sang na Cour d'Honneur v Avignonu in Tannhäuser v operni hiši v De Muntu/La Monnaieu, sta naleteli na dober odziv v mednarodnem prostoru, to, da so ga leta 2005 povabili, naj pomaga umetniško izoblikovati Avignonski festival, pa imamo brez dvoma lahko za vrhunec njegovega ustvarjanja na področju vizualnih umetnosti. Rekviem za metamorfozo je naslov dela, ki nastaja za Felsenreitschule (Reinhardt/Von Karajan) in bo premiero doživel 26. avgusta 2007 na Salzburškem festivalu. Po premieri bo predstava odigrana tudi na vrsti mednarodnih gostovanj. |
|