Kritike
Delo
23. 12. 2006
(ob predstavi Kleist)
Oba nastopajoča pripadata svoji pripovedi scela, Rupnik kot avtor pisem, razboleli romantik, na začetku še igriv, dvoumen, zapeljujoč, kasneje pa vedno bolj utrujen, zbit in tik pred tem, da se bo raztreščil na kosce […].
Blaž Lukan
Dnevnik
2. 6. 2000
(ob predstavi Mary Poppins)
Njen nasprotni pol predstavlja gospa Andrejčkova, ki v poudarjeno karikirani interpretaciji Ivana Rupnika dogajanje premešča v območje burleske; njena železna merila o vzgoji otrok se razkrivajo kot povsem absurdna, zaradi česar v občinstvu zbujajo glasen krohot.
Petra Pogorevc
Delo
25. 1. 2000
(ob predstavi Juliette Justine)
Morda najučinkovitejši prizor v Horvatovi režiji
Juliette Justine je trenutek, ko
Ivan Rupnik v vlogi Saint-Fonda interpretira besedilo v francoščini: za hip se zazdi, kakor bi igralec goltal oziroma bljuval jezik, neprekinjeno gmoto vokalov, nazalov, konzonantov in že brezobličnega grgranja, skorajda brez diha in premora, kakor bi se v njegovih ustih ali nekje v telesu rojevalo novo telo, telo jezika.
Blaž Lukan
Delo
2. 11. 1999
(ob predstavi Hinkemann)
Ivan Rupnik je kot lastnik varieteja dekadentni manipulator, brez rezerve v svoji polaščevalski artikulaciji, izumetničeno grotesken v sprijenih grimasah, nekakšna pošast iz morastih sanj …
Blaž Lukan
Delo
21. 5. 1998
(ob predstavi Naloga)
Prvi od revolucionarne trojke je Debuisson, izdajalec, v izvedbi Ivana Rupnika: trd na površini, a mehak znotraj, kljub vzravnanemu začetku vedno bolj uvit vase, nikdar na silo ciničen, temveč nekje ranjen, ubit …
Blaž Lukan
Večer
14. 11. 1995
(ob predstvi Leonce in Lena)
Sedaj pa še o igralcih, ki bi brez njihove izredne igre ne bilo uspeha te uprizoritve. Tu je najprej
Ivan Rupnik kot Leonce, ki se je predstavil v popolnoma novi luči, saj je svojo običajno pretežno ostro in enosmerno grotesknost prerasel v zrelo polnokrvno večplastnost nezadovoljnega in zahtevnega iskalca smisla.
Lojze Smasek
