»Prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča


Simpozij o dramatiki in gledališču Petra Božiča




Ljubljana, 10. marec 2010,

Center urbane kulture Kino Šiška

z začetkom ob 10. uri

v mali dvorani Komuna



Slovensko mladinsko gledališče, Slovenski gledališki muzej in AGRFT je v sodelovanju s Centrom urbane kulture Kino Šiška pripravili enodnevni simpozij o eni najbolj ključnih osebnosti slovenske povojne dramatike, gledališča in kulture, Petru Božiču.


Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba.

Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Čeprav je bil med vojno z družino interniran v Nemčijo in je po njej verjel v obnovo države in boljši jutri, so se mu sanje razblinile l. 1951, ko je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan.

Bil je član Odra 57 in je zanj napisal tri najodmevnejša dramska besedila (Zasilni izhod, Križišče in Vojaka Jošta ni). Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti.

Simpozij je z različnih vidikov osvetlil bogati in intrigantni opus Petra Božiča tako po formalni in vsebinski kot po politični plati. Pokazal je, kako so hkrati z revolucijo form, ki je bila velikokrat politično sporna, nove dramaturgije povojnega slovenskega gledališča, ki jih je v veliki meri spodbudil prav Peter Božič, proizvedle zmagoslavje nekega drugega, ne manj imperativnega koncepta odrske pisave: na eni strani so še povečale primat teksta, a so hkrati zavrnile njegovo kontaminacijo z literaturo in literarnim. S svojo antirealistično naravnanostjo pa so, kar se morda zdi paradoks, ki pa zato ni nič manj usoden, s kar največjo natančnostjo opisale skorajda neobljudene pokrajine realnosti, ki jih ni mogla zajeti niti meščanska niti socialnorealistična mimetično-realistična dramska pisava.

Tako ostaja še danes. Tudi Božičeva najnovejša in na žalost zadnja dramska in (zaradi svoje posebne strukturiranosti) tudi že uprizoritvena matrica Šumi namreč ostaja zavezana tem temeljnim postulatom tipične antirealistične oziroma realistično-kubistične naravnanosti, ki (naj se to sliši še tako utopično) ohranjajo aktualnost tudi v postdemokratičnem globalističnem slovenskem sedanjiku.

Izsledki simpozija bodo skupaj z bogatim dokumentarnim in še neobjavljenim gradivom iz avtorjeve zapuščine izšli kot posebna številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja.

Za pripravljalni odbor
Tomaž Toporišič




»Prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča

PRELIMINARNI PROGRAM SIMPOZIJA


Ljubljana, 10. marec 2010,
Center urbane kulture Kino Šiška



1. DEL:  REFERATI  (10.00–13.30)

 

10.00 Otvoritvene besede

 

10.15. – 11.30

akad. prof. dr. Janko Kos, uvodni referat

Srečanja s Petrom Božičem

 

dr. Denis Poniž (AGRFT Univerze v Ljubljani)

Dramatika Petra Božiča v obdobju Pekarne

 

dr. Gašper Troha (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Peter Božič in njegova vloga pri afirmaciji drame absurda pri nas

 

11.30–11.45 Odmor in nagovor župana Ljubljane Zorana Jankovića

 

11.45–13.30

dr. Tomaž Toporišič (SMG in Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem)

»Biti raztrgan na kosce«: rapsodično gledališče Petra Božiča

 

Ivo Svetina (Slovenski gledališki muzej)

Peter Božič in Gledališče Pekarna

 

dr. Krištof Jacek Kozak (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem)

Vrednote znotraj absurda: tragična igra Petra Božiča

 

Mojca Kreft (Slovenski gledališki muzej)

»Še preden se je začel svet«

 

13.1513.30 Zaključne besede prvega dela simpozija

 

2. DEL: POGOVOR, PREDSTAVITEV KNJIGE IN PROJEKCIJA FILMA (15.00–19.00)

 

15.00 Predstavitev knjižne izdaje dveh Božičevih pekarniških iger (Denis Poniž in Ivo Svetina)

 

15.30–17.30 Pogovor: Peter  Božič in gledališče

Predvideni govorci: Žarko Petan, Mija Janžekovič, Ivo Svetina, Kristijan Muck, Matija Logar, Boštjan Vrhovec, Branka Bezeljak, Blaž Lukan, Simon Kardum, Uršula Cetinski.

Moderirajo: Tomaž Toporišič in študentke dramaturgije Eva Hribernik, Nika Leskovšek, Kaja Pregrat in Anita Volčanjšek.

 

17.35-17.50 Sklepne besede simpozija

 

18.0018.55 Projekcija filma Vinka Möderndorferja Človek v šipi, portret pisatelja Petra Božiča, TVS 1999


 

Po zaključku simpozija
 smo si ob 19.30 v SMG

lahko ogledali še ponovitev predstave

Šumi Petra Božiča v režiji Vinka Möderndorferja.

 
Akademik prof. dr. Janko Kos, dr. Tomaž Toporišič in Zoran Janković, , foto Miha Fras
 
Peter Božič kot novinar časopisa Delo
 
Uvodničar akad. prof. dr. Janko Kos s sliko Petra Božiča v ozadju
 
Poniž, Toporišič, Svetina in Janković, foto Miha Fras
 
Dr. Denis Poniž, , foto Miha Fras
 
Simpozij v teku, foto miha Fras